Bom pa še jaz napisala nekaj na to temo, sem se vse do sedaj pretvarjala, da to ni res. Bučko je bil februarja letos star 12 let. Do pred 4 meseci je slišal dobro, nato se mu je sluh poslabšal. Prvič sem opazila, ko ga je tašča nekaj podila iz kuhinje, on pa je bil obrnjen stran od nje, in je kar tam stal, ker navadno se ob njenem vreščanju takoj pobere
. Ko je zavpila bolj naglas, jo je slišal in šel stran, ampak ona tega ni opazila, je pač mislila, da spet ne uboga-kar je tudi res, da nas tudi v rani mladosti ni ravno ubogal-slišal.
Sedaj pa opažam da tudi mene ne sliši več tako dobro kot prej, npr. prej nisem mogla niti na najbolj tih način nekaj naredit, da me ne bi slišal, tudi če bi odlomila košček kruha, bi me slišal. Po hiši mi to ni problem, pač ga pokličem bolj naglas, zunaj ga pa tako in tako nisem imela že dolgo dolgo odvezanega. Se pa bojim, ker je mojster za pobeg, tudi iz hiše.
Zaenkrat še dobro sliši, sicer manj, ampak zadovoljivo. Bom pa poročala, če bo šlo strmo navzdol, jaz upam da ne. Drugače je v super kondiciji, se mu leta res nič ne pozanjo, ne na vidu, ne v gibanju, nikjer. Je isti, kot je bil.
Sem rekla, sedaj vsaj malo bolj trdno spi, ko ne sliši vsakega šuma
, pa saj tudi jaz ne slišim ravno dobro, pa sva ravno za skupaj. Midva se že razumeva in se tudi bova.
Bom pa vseeno ob priliki omenila vetu, naj mu pregleda ušesa. Mogoče pa ima malo vneta ali umazana, nikoli ne veš, čeprav nič ne opleta z njimi in se nič ne praska.
Jana. Vse pravice pridržane.
