DILEMA ob sterilizaciji psičke

[rožica]

Popolnoma razumem tvoje občutke. Sicer ni šlo za sterilizacijo, je pa šlo za operacijo mojega mešančka Ronija. Ponoči je bil dobesedno raztrgan- napad psov- in smo ga peljali k veterinarju, kjer so ga zašili. Ko smo ga šli čez dve uri iskat, je bil čisto zmeden še od narkoze- kar vleklo ga je na eno stran, komaj je hodil. Tako mi je bilo hudo Ko smo prišli domov, se je ulegel na odejo in takoj zaspal- vsako minuto sem hodila gledat, če je sploh živ- groza!!! Okrevanje je trajalo mesec dni, vmes pa obiski pri veterinarju (še vedno se trese, ko gre v avto- misli, da gremo spet k veterinarju, čeprav gremo samo na sprehod), dva dni ni jedel, potem ti pa za vzpodbudo še pri veterinarju rečejo, da so mislili, da ne bo preživel. Hvalabogu je danes skoraj tak, kot je bil (slabše vidi in sliši, kar je verjetno bolj posledica 15 let, ki jih je že dočakal) tako da mi še danes dela družbo

[Drejči]

Zlatka,
sterilizacija je rutinska operacija in tvoja psicka bo na nogah kot bi mignil. Naj te ne muci slaba vest, ker si postopala popolnoma pravilno. Miselnost, da psica mora imeti vsaj eno leglo, je za v staro saro.
Odlocitev za leglo mora temeljiti na povsem drugih osnovah, o katerih lahko preberes na forumu.
Lepo pocartaj svojo peso in veliko veselja vama zelim.

[sebi]

Povejte mi kako naj ne pomilujem psičke, ko pridem do veterinarja? Če npr. celo noč bruha, če ne je in ne pije... Če se mi pa tako zelo smili, pa ji ne morem nič pomagati... Pa vem, da injekcija ni nič hudega. Pa vem, da merjenje temperature ni nič hudega... Niti držati je ne morem pri veterinraju. Se bojim, da bom jaz njej kaj naredila in da bo ona meni kaj naredila. Meni se vedno zgodi isto: jok in ven iz ordinacije. Ker veterinar vedno reče, da jo jaz znerviram - pa vem, da je to res. Pomagati si pa ne morem...

[Drejči]

Po narkozi psu itak ne smes dajati hrane, tekocine pa tudi bolj malo. Bruhanje pocistis.
Po operativnih posegih pri svojih psih vedno poskrbim, da lahko mirno pocivajov svojem koticku, vendar pa so se vedno dovolj blizu, da nimajo obcutka izoliranosti. Pa tudi zato, da jih imam na oceh, ce bi se slucajno kaj sfizilo.
Nikoli jih ne pomilujem, ampak jih pocoham in povem, kako pridni so.

[Yo]

In, ko se v tvojo vest prikradejo dvomi, ti misli preletavajo tudi nespametni tabuji o tem, da bi psička morala spoznati občutek materinstva,...

Ja, na to kar pozabi. Sem imela pri sebi psico, ko je bila breja, ko je kotila in prvih 6 tednov tudi mladičke. Radosti materinstva? Hm, najprej se je valila kot sod in šla na živce še sama sebi. Potem je kotila. No, hvalabogu brez problemov. Potem je skrbela za mladičke, ki so jo precej utrudili, čeprav sem bila ob njej 24h/dan, ji pomagala in mladiče dohranjevala. Danes oz. že nekaj časa jih ima pa dobesedno poln kufer. Jaz nisem iz njene strani občutila kakšnega posebnega navdušenja nad opravljanjem nalog materinstva. Prej breme.

[WildAngel]

Jaz sem se ob sterilizaciji obremenjevala z vsem drugim (inkontinenca), kot pa s tem, da naj bi bilo to mučenje

Ja, mi je bilo ful hudo, ko so jo odpeljali v tisto sobo in sem jaz mogla iti domov do večera. Gledala me je prestrašano, začudeno in češ: Kaj sem naredila, da si me pustila tu? Takrat sem se res zjokala! Zato, ker psu ne moreš dopovedati kam gre, zakaj gre in da mu želiš le dobro.

To, da bi čutila kakšno slabo vest, ker sem jo oropala materinstva pa haloooo!!?? Ni šans. Ljudje gledamo na to z drugačnega vidika. Prej bi se pučutila, da jo mučim, ko bi jo gledala kako se muči pri kotitvi in kako joka, ko ji odpeljejo mladičke. Psi ne ravnajo razumsko, njim ne "tiktaka ura", ne pogrešajo tistega, kar niso nikoli doživeli, ne razmišljajo o tem, da bi bile mamice....

Hudo mi je, ker ne zastopi, da kaj delam v njeno dobro, nimam pa nikoli občutka, da jo mučim ali prikrajšam za karkoli....

[WildAngel]

Nisem prepricana, ce plusi odtehtajo minuse

odvisno od primera do primera. naša je imela tako hude brejosti, da druge možnosti ni bilo. sedaj je spet vesela, živahna, zdrava. pa še manj možnosti za raka ima. glede zapletov pa: če jo pelješ k dobremu veterinarju sigurno ne bo zapletov, saj gre za rutinski poseg.

v mojem primeru plusi odtehtajo minuse in to z veliko premočjo!

[Marjetka]

Naj ti malo zmanjšam veselje-kadar se psica prvič goni, ta gonitev le ni tako izrazita in dišeče ,kakor naslednje. Se pravi, da lahko pri samcu pričakuješ vedno večjo veselico ob vsaki naslednji gonitvi- če je seveda pravi mačo.

Ko bi vsaj domaci samec bolj tezil, potem bi se z lazjim srcem odlocili za sterilizacijo. Tako pa moja boljsa polovica odlocno nasprotuje, da bi se zdravo psico dalo pod noz. Se pa ne goni prvic. Stara je 3 leta in se prvic goni, odkar jo imamo mi.  Glede na to, da ima 25 kg, naj bi obstajala nevarnost inkontinence, pasma pa je nagnjena tudi k rakavim obolenjem, vendar mati (6 let) in babica (13) za zdaj nista imeli teh tezav. 

Tisto o dlaki in debelosti pri nasem odlocanju pravzaprav ne bo pomembno. 

[deteljica]

Kdo bi vedel?
Zagotovo pa med materjo in sinim vlada strožja hierarhija in tako si sin ne upa približati mami .
Pogosto pa gre najbrž tudi za "zakonski sindrom"
V glavnem ne vem točno zakaj ,ampak veliko lastnikov to opazi

[Marjetka]

Samec, ki je veliko v stiku z gonečimi psicami, pariti pa se ne sme, zelo pogosto zboli na prostati, da tega, da večina takih samcev sčasoma postane impotentna sploh ne govorim.

  Tole bo pa se mi zdi kar premaknilo jezicek na tehtnici. 

Pri steriliziranih pa se prav lahko zgodi, da jim zraste obupno veliko mehke dlake, ki se v nasprotju z normalno vozlja in maže, goli se pa celo leto po malem. Vsekakor pa niso SLABO odlakane.

Saj se razumemo. Mislila sem na to, da dlaka ni vec tako kvalitetna - pri psih, ki pogosto plavajo in cofotajo, je dobro, da ne vpija vode in se hitro susi (da se ne prehladijo ali dobijo vnetje uses).

[bolha2]

Da povem še mojo izkušnjo s sterilizacijo moje psice. Še predno sem sploh našla psico, katero sem hotela, sem vedela, da jo bom sterilizirala. Prvi razlog je ta, da se ne bi mogla otresti psov, ko bi se psica gonila, sem slišala vsemogoče zgodbe o tem, ena izmed teh je bila, da je pes napadel lastnika, ker ga je hotel odgnati od goneče psice (verjetno je to skrajnost, ampak se je zgodilo), drugi razlog pa to, da preprosto nisem hotela imeti mladičev, čeprav so še tako luškani, ampak če nimaš prostora in ne časa skrbeti za njih, pa jih še slučajno ne moreš prodati oz. oddati, je bolje da jih nimaš. Tako smo psico sterilizirali še pred prvo gonitvijo in naj vam povem, da sem jokala v avtu, ko sem se odpeljala iz klinike, ker mi je bilo tako grozno jo samo pustiti tam. Vseeno smo to preboleli in smo vsi zato danes bolj veseli.
LP

[Alba]

No jest sem Albo dala sterilizirati konec septembra in se od takrat ni popolnoma nič spremenila. Mogoče ima res bolj mehko dlako. Sem pa vsaj brez nadležnih snubcev okoli pesjaka.
Sem absolutno zato, da se psi in psice, s katerimi nimajo ljudje namena imeti legel sterilizirajo oziroma kastrirajo.

[Alba]

Tudi naša je na srečo še suha .

[Alba]

ja meni je vzreditelj svetoval, naj malo pazimo, da se rade zredijo. Ampak sama tudi z mačko, ki smo jo imeli nisem imela takih problmov.

[Lea*]

hej, vem da je tema že malce zastarela pa vendarle. imamo eno psičko, sedaj pa dobimo še kužka. kaj naj naredim? steriliziram
psičko?

[Lea*]

hvala skogkatt

[Smetka]

Steriliziraš psico in se izogneš raznim tumorjem na seskih in rodilih; in kastriraš samca, s čimer se prav tako izogneš raku na prostati, pa še vodljiv bo bolj. Sterilizacija in kastracija - oboje je rutinski in ne prav težak poseg.

[Lanabela]

Ja kaj pa potem sprašuješ? Ali daš sterilizirat psico in si prihraniš nekaj težav dvakrat na leto, ali pa si tako organiziraš življenje, da ti gonitev ne bo požrla živcev. Nekaterim to lepo uspeva Načini so različni, od tega, da gre med kritičnim časom pes na počitnice k babici, do tega, da je gonečka v boksu, samec pa se lahko prosto slini okrog boksa. Če sta preprosto ločena v različnih prostorih, znata narediti veliko večjo galamo.

[ka ty a]

To samo govorijo, res pa ni.