Ravnanje s "starostnikom"

[luna7]

Huh, sem kar ponovno doživela, kar sva z mojo Luno šli skozi. V njenem zadnjem letu se je sluh in vid na hitro poslabšal. Predvsem sluh. Sem se morala navadit, da ji moram mahat, da me spozna. Poleg tega je postala zelo očitno dementna, saj se je po treh ovinkih njuškanja zgubila in ni več vedela, v katero smer naj gre.
Počasi smo se ji prilagodili. Pač, postala sem veliko bolj pozorna na njo - prej je bilo obratno, Luna je bila veliko bolj pozorna name. Kje hodi, kaj počne, da se ne ustraši, ko me "izgubi", in odbezlja. Bila pa je še vedno zelo hitra in tudi ni kazala svojih let.
Mislim, da samo spremljajte, kaj se ji dogaja, jo nežno usmerjajte in predvsem, zdaj se situacija obrne: vi pazite na njo, kaj počne. 
Želim vama še veliko skupnih let! In zdravja! 

[Pepsi]

Npr. "Senior Dogs For Dummies" je že ena taka fajn knjiga.

Drugače pa se tvoja Yorkica obnaša čisto v standardu za starejšega kužka. Prilagodiš se ji tako, da malo upočasnita ritem, občasna norenja in obnašanje v stilu "jaz sem še mladiček" so pa tudi čisto tipična za starčke. No, za yorkije sigurno.

Mermaid, če si iz Ljubljane, se lahko kdaj srečamo in ti bom vse razložila "na dolg' pa na širok'". Ostarele yorkice so namreč prav moje področje - če imam s kakšno stvarjo res veliko izkušenj, jo imam pa s tem. Tudi zdaj pri meni stanuje mala psihopatka Sherry, ki bo v kratkem dopolnila 13 let in trenutno se intenzivno ukvarjam s tem, kako jo odvrniti od žalovanja za njeno pred kratkim preminulo najboljšo prijateljico, yorkico  Pepsi.

Malo težje pa tukaj vse napišem, ker bi tudi iz tega nastala cela knjiga in bi se še strežnik sesul....   Moj mail je deana.p(afna)gmail.com - če želiš, se javi, pa se kaj dogovoriva.

LP

[Mermaid]

Najprej vsem trem najlepša hvala za odgovore

luna7 - zanimivo, tudi sama sem ugotovila, da ima mahanje pozitivno vlogo - mislim, da vidi še vseeno boljše kot pa sliši, zato ji sedaj kažem z rokami, ampak meni se to zdi precej nerodno
tudi moja se včasih kr "zgubi" - in kot si napisala, res je sedaj potrebno paziti na njo in te vloge, ki so sedaj obrnjene, me je strah...to sem šele sedaj ugotovila, ko sem prebrala tvoj post...

problem je npr. ko sva prej šle ven, sem ji samo rekla greva, pa je že bila pri vratih - sedaj ji kažem, položaj rok kot policaj, ki usmerja promet - ampak si pride gor šele, ko sem v bundi in čevljih in šele ko ji pokažem flexi
to me ful frustrira, ker ni bila ta izguba postopna, ampak je se mi zdi kar naenkrat "postala naglušna"

Xena hvala za ponudbo glede knjig - ali lahko napišeš kakšen naslov? Bi poskusila poiskat v knjižnici...ne ang jezik mi je ok

Pepsi - vem, prebrala sem tvojo zgodbo in ti tukaj na tem mestu izrekam iskreno sožalje ob izgubi - čeprav sem rekla, da te rubrike (v spomin) ne bom brala, ker vedno jočem zraven in pol sploh napisat ne morem nič
To je moja prva yorkica (prej smo imeli pudlja) in je precej poseben karakter - kot verjetno vsaka pasma ima tudi ta svoje "posebnosti"

Žal mi je, da nisem iz lj, ampak te bi pa z veseljem kontaktirala na mail, če lahko!

Glede starosti, me vedno sprašujejo, kolk je pa vaša stara - ko pride poplava mladičkov npr. in pol rečem 12 - pa vedno pozabim, da tisti, ki imajo mladička, štejejo v mesecih in pol vsak reče a ja, 12 mesecev - ja ne, 12 let! Ampak tisti, ki so poznavalci, vidijo mreno in vedo, da je starejša, ampak vseeno ji ne bi dali toliko...

Kar me najbolj skrbi je to njeno obnašanje - danes se je vso noč v intervalih tresla in sopla - kot bi jo bilo strah. In nikakor se je ne da pomirit. Spala sem po mojem pol ure. Podobno reakcijo je imela, ko smo kupili nov laptop in je bila ena tipka, ki jo je še posebej "motila" in če si njo stisnil, je naredila enako. Podobno je bilo tudi, ko sem gledala oddajo "biggest loser" ko so hujšali in se vagali in je pol tista vaga piskala - je bilo gotovo za tisti večer. Potem sem nehala gledat tisto serijo Ampak nismo nič takega kupili ali delali, da bi izzvala takšno reakcijo. Sem poskusila s prižgano lučjo, pa se mi zdi, da je še slabše. Kr gleda nekaj v daljavo, kot bi videla pošast Sedaj pa npr. na veliko drnjoha - za razliko od mene, ki imam podočnjake do tal

Moj fant pravi, da se poslavlja od tega sveta in ko to reče, me ornk stisne pri srcu in bi ga najraši zadavla! Vem, da je 12 let dolga doba, ampak...

Pepsi, sedaj sem se spomnila - moja je imela eno res dobro prijateljico, sicer iz Nemčije, ampak smo se videvali ziher 1krat na mesec po en teden in poleti skoraj celo poletje - letos jeseni pa je pekinezerčka šla čez mavrico (btw ful lep video v tvojem prispevku, sem si ga pogledala), saj je imela prirojeno srčno napako in stara je bila 13 let (proti koncu je padala npr. kr v nezavest) - in moja je občutla, da je ni več, ko smo se naslednjič videli in ni ji blo nič jasno in je postala vidno žalostna. Pa fora je bla v tem, da itak pri sosedi vse diši še po psički, da tudi pri nas diši po njej in ni mogla dojet, da jo voha, nje pa ni. In jo je ful iskala itd. Psičko sem enkrat celo imela v varstvu, drugače pa je bila non stop na obisku in sta se imele lušno - z ostalimi se nekako ne razume preveč...  Ampak hočem rečt, da je izgleda to (ta izguba, pa čeprav nista živeli skupaj) tudi ful vplivalo nanjo, ker po tistem je šlo samo še navzdol. Soseda je rekla, da se je "vidno postarala" in da "nima več dolgo". Sama sem seveda vse preslišala in mi je še sedaj grozno

[sanco1a]

Odločitev za mladega psa se je pri nas izkazala kot krasna stvar, ampak je ni za vzeti  kar tako zlahka in brez temeljitega premisleka: tudi če imaš psa, ki ni zahteven glede družbe drugih psov, je na začetku ogromno dela z novincem, starostnik pa ima tudi svoje specifične potrebe in zahteve.  Zavedati se je tudi potrebno, da dobra zdravstvena oskrba starega psa veliko stane in da je oboje skupaj lahko res velik strošek.

[Pepsi]

Kombinacija starčka + mladiča je fajn, ja. Pobere pa kar nekaj energije, zato se je treba dobro pripraviti.

Mail mi pa kar pošlji, veš da 

[SILBA MIA]

Ne, lahko pa res ni. Vsak se mora sam odločit, ker najbolje pozna svojega ostarelčka. V večih stvareh je potem tudi kar malo več dela, hranjenje drugačno, animacija drugačna, sprehodi so tudi zahtevnejši...pa še kaj bi se našlo.
Pri nas se je res izšlo, kar pa ne pomeni, da ne maham in signaliziram in vpijem z globokim glasom, da bi me Švrk pošteknil

[Lanabela]

Lahko je samo posledica opešanega sluha in vida, lahko  da postaja tudi  dementna - ker sicer starost 12 let za majhnega psa sploh ni visoka. Za pomiritev strahov lahko poskusiš s triptofanom, če se ga še kje dobi (je naravna snov in nima stranskih učinkov)