Zgodba o Vii

viamia

rad pišem

Spol:

Sporočil: 479

Re: Zgodba o Vii

« Odgovor #315 : sreda, 24.04.2013 : 14:03:43 »

Hvala za pestke in tačke, je očitno pomagalo

Z pesjanarko sva bili pri vetu, naredili so EKG in UZ, in ni nobenih posebnosti. veselje

S srčkom očitno vse ok, veterinarki se je malo čudno zdelo, da je naš vet slišal aritmijo, tako da vseeno ni popolnoma izključila težav. Malo ji je bilo čudno le to, da ima ful nizek srčni utrip, v bistvu je imela na mizi normalnega , a videlo se je da je v stresu, tako da imam za domačo nalogo, da ji merim srčni utrip in opazujem sam ritem utripov, mi je razložila kakšne mora biti. Kot da naj bi imela športno srce Undecided

Moram še mal poguglat, da vidim kaj je s tem.

Evo, pa še moja Rožca v rožcah Kiss


	Logiran

luna7

midi

Spol:

Sporočil: 7.656

Re: Zgodba o Vii

« Odgovor #316 : sreda, 24.04.2013 : 14:10:12 »

O, prava lepotica športnica. Bravo Via! Naša bi verjetno srčka lovila po ordinaciji....
V maju pa divjanje, ane? Boni pravi, da je zdaj že res čas! Wink


	Logiran

Xena

živim tukaj

Sporočil: 7.968

Re: Zgodba o Vii

« Odgovor #317 : sreda, 24.04.2013 : 14:34:10 »

Kje pa sta bili na pregledu?

katarina


	Logiran

viamia

rad pišem

Spol:

Sporočil: 479

Re: Zgodba o Vii

« Odgovor #318 : sreda, 24.04.2013 : 15:18:56 »

Citat: luna7 , sreda, 24.04.2013 : 14:10:12

V maju pa divjanje, ane? Boni pravi, da je zdaj že res čas! Wink

, ja to bi bil pa že skrajni čas, čeprav glede na to kako se menimo bo spet prej zima Cheesy

Citat: Xena , sreda, 24.04.2013 : 14:34:10

Kje pa sta bili na pregledu?

katarina

Peljala sem jo na Prvo kliniko, na Gorkičevo, na Viču (vet. Metka Šimundič). Klicala sem VF, pa je ful za čakat. O tej kliniki sem pa kar nekaj pohval zasledila. Ona je sicer internist ampak se ukvarja tudi z kardiologijo. Je pa ful težko se odločit kam boš šel. Vsi pravijo VF, tam je čakalna doba, itak si ves presran, kaj pa če..... Via že dve noči spi v šefovski postelji, da lahko ponoči prevejam če je vse ok huh

kot da bi znala ukrepati, če ne bi bilo.

No, zdaj pa za njo skačem s štoparico v roki in merim pulz. Pa, da ne omenim, da ima ful nizkega. Normalno je od 60-80, pri njej v ležečem stanju pridem do 56. Sad

A bo tega kdaj konec, se mi zdi, da se rešimo ene težave, pa že pride druga. Jaz si želim fuuuuul dolgočasno življenje z psom, da se ne bo nič dogajalo.


	Logiran

Žužka

rad prihajam sem

Sporočil: 1.104

Re: Zgodba o Vii

« Odgovor #319 : sreda, 24.04.2013 : 16:43:24 »

Bravo Via. Kiss

Mi smo k Metki ravno tako prvič prišli na kardiološki pregled in ostali za vedno - sicer za druge stvari. Grin

Sem ti ravno hotela predlagat, da pojdi k njej, če bojo drugje vrste. Wink


	Logiran

viamia

rad pišem

Spol:

Sporočil: 479

Re: Zgodba o Vii

« Odgovor #320 : sreda, 01.05.2013 : 21:38:15 »

Pri nas smo imeli prav poseben praznik.

Via je praznovala svoj novi rojstni dan, oz. 1 leto odkar je prišla v nov dom.

Nikoli ne bom pozabila tiste nedelje. bila sva namreč v Beogradu na krajšem dopustu, za naslednji dan pa smo bili v zavetišču zmenjeni da jo prevzameva. Celo pot sem razmišljala o tem kako bi bilo lepo če bi jo še isti pripeljala domov, potem pa sva na meji le poklicala in vljudno vprašala. Brez problema je rekla oskrbnica in sva že hitela k njej. Moja ljubica naju je čakala, prav vedela je kaj jo čaka, saj je v tistih parih dneh dobila pol kile, ker je končno začela jesti in bila je tudi bolj razposajena kot prvič ko sva jo videla. veselje

Doma smo šli najprej malo na travnik za blok potem pa pogledat njen bodoči dom. To je bil še čas "puzanja" saj zaradi strahu ni upala hodit, ampak se je kar plazila po tleh. Doma jo je že čakala njena postelja in večerja. Spala pa je prvo noč seveda pri nama, kot se edino spodobi Wink

Tole je moja najbljubša najina slikca, ki je nastala par minut za tistem, ko smo prišli domov. Ta njen pogled, bi še ledenike topil

Tako, eno leto je naokoli, Via je ogromno napredovala, in samo upam lahko, da bo šlo tako naprej. Iz tistega preplašenaga suhega ščeneta, ki ga nihče ni niti pogledal,ko je bila samo kost in koža je zrasla moja lepa, postavna in ponosna psička. Kot gosenica, ki se prelevi v čudovit metulj. Res, da naju še čaka dolga pot do popolnega okrevanja, mogoče ga tudi ne bo nikoli dosegla, ampak zame je najboljši pes in nikoli si ne bi želela, da je kaj drugega kot je. Moja pasja ljubezen. Kiss

Seveda smo ta pomembni praznik praznovali, kot se spodobi. imeli smo "tortico" za ljudi