Zgodba o Vii

[luna7]

Kakšno srečo ima Via z vama! 

[luna7]

mamaF, hvala, sem se namenila enkrat poiskat začetek Rokove težave, pa si bila ti hitrejša. 

Viamia, Boni se zna naredit tako zelo bogo, da se lahko še travca zjoče, ko jo vidi.  Neverjetna je v tem. 

Še to moram omenit v našem dogoganjanju: Kadar sem morala varovanko dalmatinko Lio postavit na realna tla, kod je šef v našem krdelu, sem morala biti zelo ostra (glasna in odločna). Boni je ob takšnem načinu kar lezla skupaj, čeprav ni letelo nič na njo. Lia je sicer dojela bistvo, Boni se je pa dala v majhno kepico in najraje bi potegnila še kovter čez glavo. Ampak kasneje je videla, da s tem načinom ne bo nič padlo po njej ali se ji kaj hudega zgodilo. Tudi, ko smo morali bit ostri v njenem primeru, je hitro dojela, da ji nič nočem. Zraven pa je razumela, da ji izrekam prepoved (brez tepeža...  ). Zdaj je osvojila, da povišan glas ne pomeni nič slabega, le njeno pozornost. 

[viamia]

Saj ET taka katastrofa spet ni bila, gledano od daleč. Je od prvega trenutka krasna psička, ni za prehvalit. 

Vem da ET ni katastrofa, bolj me je šokiralo česa je pes sposoben, da uide iz kletke, ki je zaščitena z dodatnimi ključavničami je že kar velik uspeh. Zanimivo mi je bolj to, ker po vaši temi sodeč, predvsem kako nežna je do otrok in mačk niti ne bi pomislil, da ima to v sebi. Očitno ji samota res predstavla tak stres. Sicer nisem uspela prebrati do konca ampak kot razumem, je zdaj prerasla ta strah?

Drugače pa vem, da je tudi v meni problem , sicer se mi nikoli ne smili, na način da bi jo tolažila, tudi ko se česa ustraši jaz preprosto ignoriram ali celo okaram. primer, greva po ozkem pločniku, mimo pelje velik tovornjak, Via poskuša na vse načine nekam pobegnit, kamor koli, ji ukažem POLEG ali v skrajni slili Sedi in počakava da gre tovornjak mimo. Vem, da smo ogledalo in je treba biti pazljiv, problem je bolj trda roka, prav težko mi jo grajat, ko kaj ušpiči ali se zapodi proti dugemu psu, naredi se takoooo ubogo, da sploh ne vidim več smila, tako da v najslabšem primeru fajn potegnem povodec in rečem NE, se pa je dogajalo tudi da je v tistem strahu naredila lužico. In zdaj vas vprašam kako kaznovati takšnega psa, ki je že itak na tleh. Zato pa tudi ob vseh teh uničevalskih pohodih praktično ne reagiram ampak samo pospravljam, ker je dovolj da vstopim čez vrata se že proba skriti.
Ampak največji problem v tej zgodbi je navezanost. Je posesivna, ljubosumna in pretiroma navezana na naju z možem, tega bi jo rada odvadila in se mi zdi, da bi bilo vseh težav kaj hitro konec.

[luna7]

Hehe, take strahove je imela (oz. kakšen se še pojavi) tudi naša Boni. Izrazito se je opogumila po pasji šoli (celo tako, da smo strigli perutke) in po homeopatskih in BR "dodatkih". Strah pred npr. otroškimi vozički je hipoma izginil... 

[mamaF]

mamaF se me narobe razumeti ampak včasih mi je prav v uteho, ko vidim da drugi pesjanarji tudi tako brezveze norijo kot moja . ...

... Jaz sem veliko teh težav rešila z (nevem če lahko povem, da ne bom delala reklame) določenim izdelkom v obliki spreja, ki daje samo glas, torej sika, dovolj je bilo da sem parkrat posprejala, zdaj pa samo še pokažem in je bolje, utihne takoj. ja, kot si rekla imamo pamet in sredstva, da jih obvladamo in krotimo.

Seveda - razumem popolnoma Se človek vsaj ne pouti tako "sam" in edini nesposoben, ko vidi, da tudi drugi psi niso vsi "rožice"

Tisto zadevo pa poznamo in imamo - pride prav (če se seveda spomnim), ko je treba nekomu še dodatno pojasnit, da je dovolj javkanja in bevskanja "u tri krasne"

[viamia]

Da poročam o našem napredku, danes je bila zaprta najprej zjutraj tri ure, jaz sem šla v službo, moj dragi pa se je skril v spalnico. Via je najprej 15 min lajala potem bila nekaj časa tiho, pa spet začela malo cviliti, pa spet tiho, itd. Potem jo je moj dragi še enkrat zaprl in šel od doma, ko se je vrnil po pol ure je bila tiho. Jutri nadaljujemo z istim tempom naprej.

Je pa tako hecna zdaj ko je sneg, včeraj reva ni mogla na veliko potrebo, ker ona je gospodična in gre samo na travco , in je iskala in iskala s spuščeno ritjo, sem in tja in spet nazaj sva hodili,  da sem se pošteno  zraven. danes je pa že bolje, očitno se je sprijaznila z usodo, tako da je že ful uživala in rila po snegu.

[viamia]

Jaz se le stežka spravim delati vaje in še takrat ko si prinesem podlogo in deko Via vzame kot osebno povabilo da pride gor ležat , ker je pač gospodična in ona ne leži na tleh. Pa ko bi vsaj ležala pri strani in meni dala vsaj malo prostora, ne vse je njeno. In kaj naj jaz rečem svojemu joga učitelju zakaj ne delam vaj?? Pes mi ne da prostora

[attachment deleted by admin]