Počlovečenje živali

[AngSeter]

Nekateri psa oblečejo v oblačila, ki ne služijo nobeni zaščiti zaradi drugačnega odziva okolice. A vodnik zato počlovečuje psa?

A če ma nekdo pasjo hišico okrancljano v nulo, ki pa je od znotraj super zaščita tudi za psa, ker mu je to pač všeč, počlovečevanje psa?

Ali je bolj v ospredju primer: Zakaj si pa to naredu? Zakaj sem se ti zameril? Pa pes nima nič oblačil in navadno kožo

Meni se zgornja dva primera niti slučajno ne zdita počlovečevanje, čeprav na prvi izgled morda tako izgleda pri nekomu, ki ne pozna ljudi, razloga itd...

Psa sem tudi že futrala z vilco, ker se mi recimo vampi polni omake niso zdeli preveč "prijazni", da bi jih s prsti prijela 
Ali pa če je pes v izrednem zdravstvenem stanju...

Posploševanje je malo nehvaležno

[mamaF]

Nekateri psa oblečejo v oblačila, ki ne služijo nobeni zaščiti zaradi drugačnega odziva okolice. A vodnik zato počlovečuje psa?

A če ma nekdo pasjo hišico okrancljano v nulo, ki pa je od znotraj super zaščita tudi za psa, ker mu je to pač všeč, počlovečevanje psa?

Neeeee, sii me prav narobe nazumela - saj ravno to pravim, da psu ne naredimo ute, ker bi mislili, da bi imel "hišico kot človek" ampak zaradi zaščite, kar se pa oblek tiče, govorim o "počlovečenih" oblekcah in ne počlovečenih psih. Na odnos in namen človeka, ki psa obleče v "punčko", ko bi bilo za zaščito povsem zadosti, da ima pasji kroj plašča. Pes bo še vedno lulal in se praskal "po pasje" pa če bo v svilenem krilcu ali hurtta pasjem plašču.
Vprašanje zato je, zakaj bi lastnik sploh oblekel psu "človeški tip" oblekice, če ne zato, ker psa dejansko samo dojema počlovečenega?
Pa pustimo zdaj ob strani pustne norčije enkrat letno in izredne priložnosti, da se spet ne bomo zapletali v posploševanje ali ne posploševanje. Jaz mislim na vsakdanje življenje in človekovo dojemanje svoje živali.
Lahko seveda, da totalno mimo streljam, valjda. le "na glas" razmišljam.

In ker je tema tako široka res posplošujem, ja - izrednih zdravstvenih stanj nisem omenjala. Ker potem bi lahko kdo med "počlovečenje" vtaknil tudi recimo izdelave zdravstvenih pripomočkov ali posebnih vozičkov za ohromele pse itd. Ali nošenje psa v naročju, če sam ne zmore hoditi. Pa mislim, da nihče tule ne bi tega mešal s "počlovečenjem".
Ko pa sem omenila tole - in v tem odstavku govorim o skrajnostih, nič na splošno:

Bi pa bilo "počlovečenje", če psu čisto resno hrano serviraš skupaj z jedilnim priborom - si predstavljate Ali da ga kot otroka hraniš z vilicami in žlico
Ma sem ziher, da se v kakšnih skrajnih primerih tudi to dogaja, ...

... govorim dejansko o dejstvo, da psu poleg posode položiš jedilni pribor - zakaj bi to počel, če ne zato ker psa obravnavaš kot človeka. A pes pri hranjenu normalno radi kak "pribor"? A uporablja šape na način kot mi uporabljamo svoje dlani - torej za fiksem oprijem nekega pripomočka?
Se spomnim ene od "pasjevzgojnih" oddaj Victorie Stivell, ko je ženska to s svojo čivavo dejansko počela. Servirala hrano tako kot človeku, na mizo,.potem pa psa brez izjeme sama hranila z vilico. Pa ni bilo govora o nezmožnosti psa, da bi sam jedel, gospa je o svojem psu dejansko govorila kot o svoje otročičku. iN ga tako tudi hranila.
Jaz to dojemam kot počlovečenje, ne vem ... kako bi pa drugače to opisala?

[LacenS]

pes nima abstraktnega mišljenja, tudi nima poznanega pojma maščevanja.
pes deluje po principu nagona in naučenega

za moje pojme te pes tudi ne zaje**va zanalašč, tako kot je velikokrat slišat; s tem svoje napake (nerazumevanja psa, naše nepravilne signale)  bremenimo na psa in potem seveda mi pa res niiiiič krivi

sicer še nisem prebrala celotne teme, ampak se moram vmešat.
Kako si naj potem razlagam dejanja moje psičke?...
se odpravljam na sprehod, starejšega psa lepo pripnem in želim še njo, ona pa ignor in odleti od mene. Odprem ograjo, prihiti in začne žalostno cvilit. Pridem nazaj jo želim pripet in jovo na novo  ...
2x sem jo potem pustila doma in je od takrat lepo prišla se vsedla in počakala, da sem jo pripela. Zdaj je bil nekaj časa mir, danes pa ponovno. In sem jo pustila, doma. Res ne razumem zakaj to dela, ker se mi zdi, da na sprehodu uživa. In zakaj v trenutku, ko zaprem ograjo prihiti in začne cvilit?. Ne znam si drugače razložit, kot da me zaj***
Hvala za odgovore

[AngSeter]

mogoče samo ni rada da je pripeta? probaj jo izven ograje pripet..pa jo pripelji s priboljškom ven ali s igro..

Nikakor. Če pes nima odličnega opoklica nimaš kaj "probavat" na tak nevaren način. Očitno ga nima niti na ograjenem.

Pes ima seveda svoje želje, hoče doseči svoj cilj na njemu ljub način. To ni zajeb... Temu bi lahko rekli preizkušanje mej oziroma, še tega ne. Bolj nepoznavanje pravil in v končni fazi vaj poslušnosti.
Nima pa to dirketne veze s počlovečevanjem, čeprav ni nujno

[mamaF]

Aja, še to - med temami o vzgoji se najde kaj tudi o ovratnicah in povodcih. Nekaj je že TULE.
Sicer pa, ker ne vemo, koliko je tvoja mlajša psička stara in koliko je sploh navajena na povodec - mogoče bi pomagalo, da ti njo malo "zajeb**", recimo, da si določiš, da se boš z njo in njeno najljubšo igračko igral samo takrat, ko bo imela pripet povodec. To lahko počneš kar v hiši. Pa postopoma nadaljuješ proti zunanjemu svetu. Tako bo morda povezala povodec z zabavnimi rečni in bo, namesto, da bi se ti skrivala, komaj čakala, da vzameš povodec v roke in jo pokličeš. Pa jo potem preko igre zmotiviraš, da bo z veseljem šla pripeta tudi na sprehod izven dvorišča. Mogoče bi pomagalo, če boš dosleden

[takoda]

Dober primer počlovečenja sem sama. Ko je Brunček umrl, sem bila presenečena, prizadeta, ker Čip za njim ni žaloval. Nasprotno, odkar je spet ˝sinček-edinček˝, je bolj razigran, bolj zadovoljen. Vem, da je razlaga popolnoma enostavna, je pač vesel ker je 100% pozornosti zopet usmerjenih nanj (čeprav tudi prej ni bil zanemarjan), poleg tega ga nihče ne komandira (mevža pasja se umakne tudi 10x manjšenu psu). Saj sem vesela, da ni dsoživljal travm zaradi Brunotove smrti, ampak vseeno me je bolelo, ker je bilo meni tako hudo, on je pa žur naredil iz vsega skupaj. Pa vsaj tisti, ki me poznate, veste, da nisem ena tistih... Ampak moja izkušnja kaže kako so čustva lahko popolnoma iracionalna tudi v odnosu do psa. Zavedno pa nikdar ne počlovečujem, čeprav ima Čip dežni plašč in sem včasih tudi njegova ˝mami˝. Konec koncev je pes, od katerega pričakujem da me upošteva in nikoli na noben način ne komandira.