Snoopy in njegova družinica

[aleksandrak]

Še enkrat, ta zgodba nima srečnega konca.
Nismo ga posvojili. Nismo podali prijave.
Samo olajšali smo mu malo. Poskušali olajšati. Ali pa mu naredili še hujše, ker zdaj ve, kako je, če gre zvečer  ali zutraj na  sprehod na lov za vsemi temi vonjavami... samo to je delal... samo vohal...  in se pustil čohati do onemoglosti.
Počistila sem mu dreke, ki so bili stari več let.  Z lopato je bilo treba! A je komu jasno, kako je to grozno, ko pes kaka vedno na isto mesto, sicer stran od tam kjer leži, ampak je to vse na enem/dveh kvadratnih metrih...
Baje da so gazdo njegovi prijatelji vprašali, kaj za ena mlada u kratkoj suknjici mu dolazi u posjetu. Ni važno, naslednji dan je bila veriga podaljšana. Sicer samo za pol metra, ampak podaljšana!
Hrane še nisva rešila, psa imajo seveda zato, da poje ostanke z mize, šteta je bacati… ampak je kupoval tudi konzerve in brikete vmes…
Kako je zdaj, ne vem.  Ena prijateljica, Nemka, ki je bila  do začetka novembra tam, je sicer vsak dan vrgla pogled na psa, ampak izza ograje. Ima streho in senco in lahko leži tudi na soncu, če mu je. Zdi se ji boljši, bolje rejen. Ima vodo. To je vse.
Nisem verjela, da ga lahko "rešimo". Verjamem, da če bi mu Renija odvzeli, bi samo obesil novega psa na to verigo. 
Sem rekla, da ne brat te žalosti...

[Pepsi]

 

[Cats]

Zlati, ja <3

[luna7]

Pod čarkin zapis se pa tudi jaz podpišem. Res sta zlati

Točno tako! Zlati sta! 

[aleksandrak]

Oh... saj vem, da veste, da midve veva, da tega nisem napisala, da bi požela aplavz in oh in ah... Net je poln „živalovarstvenikov“, ki potrebujejo oder in rešujejo živali, da bi vsi ostali videli, kako krasni da so. Saj se razumemo, sestre...   
Je pač še ena usoda več. 
Pravzaprav sem jo napisala kot uverturo za naslednjo usodo...  eno mačjo usodo z ulic blizu Pule... 

[aleksandrak]

OKej, več ur pozneje. V postelji. Nimam pojma koliko je ura, ampak krepko preko polnoči. Vsi spimo. Ž me budi, da zunaj nekaj sliši. Jaz jo kot vedno v takih primerih poskušam odpraviti z: „Aaah, samo jež je. Ali pa kaka mačka, prostoživečka...“ V upanju, seveda, da se bo zadovoljila s takim odgovorom, da se jaz lahko obrnem in spim naprej. Nekako ne pričakujem, da se lopovi in barabe kar plazijo okoli naše hiške. Od njih pričakujem, da s plazenjem počakajo do septembra, ko grejo turisti domov. Samo za informacijo: v naši družini je vse  jasno, kdo ima več kilogramov mišic in je močnejši. In je kljub temu strahopetec v temi. Torej mi v takih primerih ne pomaga sklicevanje na mojih piškavih 55 kg. Vstaneš, greš na vrt, posvetiš ježu, da  boljše vidi, kako šušlja in sopiha v travi, pomiriš vse okoli sebe, da nas ne napadajo, se vržeš v posteljo in spiš naprej. To je normalna procedura. Ne to noč. Torej, Ž pravi, da nekaj sliši, jaz normalno ne slišim ničesar. Brez da bi jaz morala argumentirati  in si izmišljati izgovore, zakaj ne grem sredi noči iz postelje, Ž vzame baterijo, posluša in pravi, da sliši mačko. Jaz ne slišim ničesar, čisto zares ne. Ž gre odločno par hiš naprej, proti cesti in še naprej trdi, da sliši mačko. Jaz v postelji. Pride nazaj, miceno odreno mače je potegnila izpod parkiranega avta pri sosedu. Oooh, da je tako mala prišla tako daleč po cesti… in tako blizu naše hiše… V kopalnici, ki je že za ptico služila kot karantena, jo nahranimo (pod dlako ji fino koščice natipaš), naštimamo dekico (zvečer je bežala, zdaj je kar naprej v naročju), ji damo pesek v eno škatlo (si mislimo od kod pa naj to pozna) in računamo, da bomo naslednje dopoldne okoli povprašali čigava je… Mala sredi noči ni nič izbirčna, napoka se hrane, ki jo pač imamo za seniorje, zdi se scrkljana, očke so vnete…
Vsi štirje (še mami in brat sta z nami) se končno le odločimo, da je čas za spanje in zapremo mače v  kopalnico...

[aleksandrak]

Zdaj, po treh mesecih, ima zgaga mala pod kontrolo vse, kar živi pri mami; od vrane , drugih mačk in psov. Čeprav ji mami vsaj 10x na dan glasno grozi, da jo bo vrgla ven (mačji mladič ima pač same neumnosti v glavi!) ali da jo bo poslala nazaj na Hrvaško (he he) ali k Ž v Nemčijo (samo preko mojega trupla smo, če čisto na kratko povzamem, V-S-I  čisto nori na njo.  Cuker! 

[aleksandrak]

...Bolj usput kot ne smo ujeli te učke... Blekija je Dragana pobrala na smetišču z zlomljenim kolkom... tale je tudi črn, ampak manjsi in povsem drugačnega karakterja...
Dobrica... kar pac nobenega ne zanima... Zdaj mu že 2 leti išče dom, ni bel in ni kosmat, težka bo... ampak da pa zdaj pride na slabše kot je pri njej, o, to pa ni šanse, ga ne da...
Nam prou! Take rabimo