Jack v novem domu

[čarka]

Oto, čestitke ob obletnici  , kljub temu, da se je škatla krčila, je še vedno dovolj velika zate , se pa vsaj Jack ni sorazmerno večal 

[Kejt]

Čestitke, Oto!

P.S.: Nekam bleda sta z Jackom. A vama dajo dovolj za jest? 

[jackinmi]

Čestitke, Oto!

P.S.: Nekam bleda sta z Jackom. A vama dajo dovolj za jest? 

Ja, Kejt, za jest imata še preveč, samo šefla je pozabla, da ima aparat na manual in pozabila nastavit ISO ... Mi je bila pa preveč všeč Otijeva poza, da bi jo kar skenslala. 

[jackinmi]

Oto se vsem zahvaljuje za čestitke in mi, njegovi člani družine, tudi! 

Včeraj sta me Oto in Jack pošteno razp******, ko je družinica šla dopoldan po opravkih in sta ostala sama eno uro in pol. Ob prihodu domov sem seveda, kot mi je že v navadi, najprej poslušala posnetek in našla 9 minut tuljenja.  Frajerja sta si očitno spet nekaj napletla, potem ,ko sta bila brez takih izpadov več kot 4 mesece. Moram priznati, da me je razžalostilo. Že samo dejstvo, da občasno lajata, je čisto dovolj problematično za našo konkretno situacijo, zdej pa spet tuljenje, ki se pa še veliko bolj sliši. 
Vzela sem v roke beležko in jo določila za pasji dnevnik. Morda se sliši butasto, ampak bom začela z njima delat po "individualnem programu". Cilje imam, metode sem v tem enem letu pridobila s pomočjo strokovnih posvetov, psa imam, voljo tudi, čas in energija pa se bosta morala najti, ni druge. Zapisovala si bom napredek ali ne in po potrebi iskala nove metode, postavljala višje cilje. Tako delam v službi in tam mi običajno gre dobro.
Torej, prvi plan: ukinitev vseh ugodnosti v smislu: nagrada brez zasluge kot je Otijevo ležanje v mojem naročju, ko študiram, ko sem na PC in pijem kafe, Jackovo cartanje v naročju .... Za to bo treba delat!
Več miselne in fizične aktivnosti. Vreme, naloge, glasbene šole, gospodinjstvo ali pač tistih mojih 20 min na kavču nekje vmes bo moralo počakati. Glede miselne aktivnosti bo le ta potekala neposredno pred oziroma med hranjenjem, saj sta zvečer najbolj razpoložena za vse vragolije, ko sta že pošteno lačna. Torej Oto v boks, Jack pa poslušnost in triki v dnevni sobi, potem obratno. Ideja, da bo tudi za običajni obrok treba pošteno delat, se mi zdi koristna in jo bom uporabila prvič. Fizična aktivnost bo pomenila ali vstajanje ob 4.30 ali pa daljši popoldanski ali večerni sprehod odvisno od okoliščin.
Sledi še nabava večje količine kosti iz kože, novega konga, da bosta med samoto imela vedno nekaj za pod zob (poleg okenskih okvirjev seveda  ). Ker pa je bila včeraj ravno obletnica in sem bila zadnje čase škrta z modnimi dodatki, novimi ovratnicami, povodci, rutkami ali čem podobnim, tako da  sta moja dva že prav "modno zanemarjena"  ... bom denar iz pasjega hranilnika porabila za ovratnico proti lajanju (tisto, ki piska).
Pri Jacku sem poskusila vse, od hormonov, do plaščka, do boksa in ne boksa, igračk takih in onakih, majhnega prostora, velikega prostora, radia, televizije, pasje družbe ... pa naj še Oto dobi eno cvetko, ki so si jo trgovci izmislili, da izkoristijo naivnost ali pa lenobo nas lastnikov.  Morda pa bo pomagalo?  Bom poročala.
V knjigi Psi za telebane sem tudi dobila še zadnjo potrditev, da je treba psa naučiti lajati na ukaz, da bo na ukaz nehal. Sicer moja dva že sedaj nehata na ukaz, ampak ne  nehata, ko me ni. Morda ne bo pomagalo, škoditi pa po moje tudi ne more.

Tako, včeraj smo začeli z treningom med večerjo in sta bila potem tako "izžeta" reveža, da sta me pustila spati do 6ih zjutraj. Sledil je sprehod v tempu hitre hoje (ker tekla zaenkrat ne bom, kolesa pa nimam, pa tudi sicer si ne predstavljam kako bi to izvajala z dvema ...  ) in zdej princa že drnjohata v velikem Jackovem brlogu. Jaz pa pijem kafe, brez grelca (Otija) na kolenih  .
 
In zakaj to pišem vam? Zato, ker se mi zdi, da sem tako manj sama v tem "boju" in zato ker verjamem, da nisem edina. Morda še kdo tuhta, kako rešiti ta problem, pa dobi idejo, morda ima kdo boljšo idejo...

Imejte se fajn danes  , ker je jutri že ponedeljek 

[viamia]

Jackinmi lahko samo rečem  Jaz sem ena izmed tistih malo prenežnih, Via se mi je še posebno smilila zaradi preteklosti in vsako bolj glasno ukazovanje nikoli ni prišlo v poštev. potem sem pa jeseni začela z novim tečajem in me je inštruktor parkrat dobro skur.... ker nisem Vie znala umiriti, da ne bi lajala. Bolj ko je on meni govoril naj se zaderem bolj je bilo meni grozno pri srcu, potem sem se za odločila da itak nimam kaj zgubiti in sem poslusila na njegov način. Danes po slabih treh mesecih grem lahko po ulici mirno mimo psa, jo moram sicer opozoriti, ampak ne zaganja in ne laja več na druge pse. Včasih pa se je spustila v čisto vsakega, občasno se spozabi in se zaderem nanjo, ampak uboga takoj in ima veliko več spoštovanja do mene.  Hočem povedati, da je včasih z njimi treba tudi bolj na trdo delati in jim ne nuditi samih ugodnosti, kot so crkljanje, čeprav bi se najraje z njimi stiskali cel dan. Mislim da je meni težje kot njej, ampak poskušam biti ful striktna. Priporočam ti tudi da delate "dolgi prostor", mene Via odkar to vadiva ful bolj spoštuje in gleda vsak moj gib, medtem ko je včasih brigalo zame in moje ukaze.
Kongi in ostala zaposlitev so odlična rešitev za nekatere pse, pri nas žal ni tako, lahko ji pustim najboljše priboljške, pa se jih ne bo dotaknila, dokler ne pridem domov.
Ima pa čarka prav, daj psa tudi čez vikend za kakšno uro v boks, samo za to da ne pozabita da morata biti občasno tudi malo sama. pa srečno

[jackinmi]

Hvala punce  ! Pomaga tudi preko ekrana  .

P.S.
Danes že bila zaprta par ur, pa še obiske smo imeli. Oto je bil vzoren, Jacko pa sploh ne. Smilil se samemu sebi na veliko ... potem pa, ko je videl, da ni haska, je zaspal.
Gremo dalje... 

[mamaF]

Po drugi strani pa je res, da ste najverjetneje dobili obiske štirinožci, ne pa pesjanarja  in menda sploh ni treba, da imajo obiski kontakt s psi (tudi taki, ki bi si to želeli), če je to kakorkoli v prid lepemu vedenju psa oz. ga to pomirja. 

Hihi, kakšen lušten lapsus je je Čarki zapisal

Saj vemo, kaj je hotela povedat sicer, da so obiski prišli predvsem zaradi človekov, ne zaradi kuŠkov
In tule se tudi jaz strinjam z njo, tako so tudi mene prijazne ponce pomirile, ko smo imeli telenovelske panike zaradi Rokotovega (ne) sprejemanja obiskov. In sem se bolj ubadala s tem, česa nočem, kot pa s tem, kaj bi v bistvu rada - torej, da nam da pes mir
Da ga naj pač odstranim, saj ne rabim časa zapravljat za tistega, ki si neke probleme dela, ampak naj se posvetim Obiskom in to bom najlažje dosegla s tem, da psu pač pomagam pokazati, kje naj bo njegovo mesto in da se njemu pač ni treba kregati z obiski - saj so prišli k meni, k nam in ne zaradi njega
Stik z Obiski je dovoljen pač takrat, ko je obnašanje primerno oziroma, ko ne ustvarja stiske in nelagodja (ki potem vodi v paniko na pasji strani in v jezo na moji). Sicer je pa na voljo opcija B - varna kuča