Jack v novem domu

[jackinmi]

Hvala za predloge in komentarje. Dejstvo je, da prostora ne morem menjat in tudi če bi ga, bi bilo podobno. Te dni je veliko bolje kot prejšnji teden a mislim, da bo ta problem ostal pa čeprav včasih v manjšem obsegu, včasih pa večjem. Gre za to, da je Oto zdaj odrasel in je opozarjanje na šume na hodniku oziroma ljudi, ki hodijo gor in dol nekako normalno. Tega sicer ne počne, ko smo doma, če pa že, pa vedno prvi krene ravno on. Lajanja namreč že od malega ne dovolim, ne ko smo zunaj, ne doma. Zatiranje tega impulza pa je lahko uspešno samo do določene mere in seveda glede na naravo psa. Sem imela 15 let psico, ki je v svojem življenju zalajala manjkrat kot Oto v enem dnevu ... tako pač je, psi so različni. Soseda pa se že oba spravljata name, me ustavljata na hodniku, grozita, da naj nekaj ukrenem, jaz pa nimam kaj ukreniti. Ko sem povedala, da sem storila vse, kar sem lahko in da vse odsotnosti snemam, pa mi je zatrdila, da tudi ona. Zgražala se je, da nisem odgovorila na telefon, ko me je njen mož klical in niti na njena sporočila (kličejo me med delovnim časom) in grozila, da bo ukrepala. Zelo neprijetno mi je bilo in sem želela pogovor prekinit, pa je šla kar za mano. Potem sem ji povedala, da se pač naj pritoži, ampak da ne morem psa ubit, zato ker lajata ter da so tudi oni glasni, sploh zvečer, tudi po 22ih ko izredno primitivno žali lastne otroke in tako kriči, da jasno slišimo vsako besedo. Seveda ji ni bilo všeč kar sem rekla, ampak imam počasi dovolj, da me nadlegujejo na vsakem koraku in mi očitajo celo, da čez vikend igramo kitaro, in da se otroci glasno smejejo in igrajo inštrumente ... da ne govorimo o obrekovanju in komentarjih na moje privatno življenje... ki ni imelo ne repa ne glave in je sledilo takoj za igranjem instrumentov. Žal mi je samo, da nisem po svojem "Dober dan" šla enostavno mimo in sem trdo odločena, da bom odslej naredila točno to.
Pri 12ih stanovalcih so oni edini, ki se pritožujejo.
Sej ne vem, kaj naj naredim. Samo morala sem malo dat tole ven iz sebe, ker me je znerviralo. 

[luna7]

Vržeš vse skupaj čez ramo, se nasmeješ in si rečeš, da si imela slab trenutek. Naslednjič bo zagotovo boljše. Škoda to nositi sabo, če je nepotrebno.

[kocka]

Upam, da snemaš njeno kričanje po 22.00 uri.
Ja, tako kot se napisala Skuiki - taki zafrustrirani pasivni agresivci na daleč zavohajo žrtev. Dokler se žrtev pusti, toliko časa gnjavijo. Ko nekajkrat naletijo na odboj lastne agresije (beri - ti se spremeniš v zid in samo pasivno opazuješ njihovo zaletavanje), potem sčasoma odnehajo, ker ne dobivajo feedbacka, ki ga želijo in se ne morejo več hraniti s tvojo mizerijo in energijo, ki jo vlagaš v pregovarjanje/prepričevanje/opravičevanje/pojasnjevanje. Oni so energetski in čustveni vampirji.
Torej imaš dve možnosti, odvisno od karakterja - si še bolj svinjska nazaj (kar ti bo tudi popilo precej energije, če nisi taprav tip), ali pa ne reagiraš na njeno gnjavažo spljoh, pri sebi pa veš, da si naredila maksimum, ki se da narest, da saniraš neželeno stanje. Ta tadruga možnost take bedake še bolj boli, ker funkcionirajo na čustveni percepciji otroka - better bad attention, than no attention. Če se tebi zdi, da pes sicer laja, ampak malo, potem jo skini z brige, vseeno pa poskrbi, da boš imela posneteke svojih psov in nje tudi ti, da boš lahko reagirala v primeru, če te kam prijavi.

[kocka]

No evo, pa saj ti je vse jasno

[luna7]

Tudi če se preseliš, izseliš na Mars, te bodo našli! Mene je včeraj iz sosednjega bloka ena teta nahrulila, da naj moj pes neha skakat po kupu listja, ker je to nekdo naštimal, da bo odpeljal. (Boni je tako uživala metati se v tisti kup, da je bilo že pregrešno nehat...  )
Dejstvo je bilo, da je tisti kup listja na zemlji našega bloka in od "našega" drevesa" in, da sem jaz tista, ki naročam, kdaj naj nekdo pride pospravit kupe listja okoli bloka... Če pride pospravit zastonj, se sploh ne bi branila...  Sem ji samo pokazala prijazno kretnjo  in ji povedala, da stojim na svoji zemlji... Pa še ni nehala, sem pa jaz nehala in sva se z Boni še naprej igrali prav na taistem kupu listja. Torej, ne zmanjka jim, veš. Zato je bistveno, da upoštevaš kocko in viamia... 

[jackinmi]

PS. Morda pa fotko izoliranega stanovanja pokažeš sosedi ob naslednjem "napadu" in ji poveš, da ste tole na e-bayu naročili, pa se lahko še ona pridruži naročilu za svoje stanovanje, bo manjša poštnina

 

[čarka]

Po vsem napisanem bom dodala le to, da je po moje malo psov, ki v bloku, brez komentarja, poslušajo kaj se dogaja pred domačim pragom. Sploh, če velikost in razporeditev prostorov ne dopuščata dostopa do bližine vhodnih vrat. Res je osnova genetika psa, a nesmiselno je pričakovati, da bodo vsi lastniki psov v večstanovanjskih stavbah posvajali res samo tihe pse. Vedno in povsod pa so ljudje, ki so konfliktni, ne glede na to kje živijo in kaj se dogaja v njihovem okolju.. To jim je "v krvi" in s tem bodo umrli, ampak toliko bolj žalostno, ker bodo takrat pač sami. O žrtvah na eni in drugi strani po moje ni smiselno razmišljati. Že samo uporaba tega pojma je zame sporna.
Vem pa, da ni lahko lastniku, ki se s tako težavo psa sooča, prav tako vem, da je človek v službi še bolj napet, če razmišlja o dogajanju doma, kaj šele, če dobiva grozilna sporočila in klice. Vsekakor pa tudi vem, da sosedi - žrtve, nimajo ničesar v rokah s čemer bi upravičeno grozili, kvečjemu se jim lahko maščuje lastno kaljenje nočnega miru, kjer so "žrtve" zdaj pač na drugi strani. In skoraj prepričana sem, da so nekaj v zvezi s "prijavo" že naredili, ampak očitno neuspešno.
In ker vem koliko truda in tudi strokovne pomoči je bilo že vloženega v to težavo, pa tudi koliko "ponižnosti" iz strani lastnice psov, predvsem za njen duševni mir upam, da bo kmalu 8 ur dopoldanske tišine, vsaj iz njihovega stanovanja.
Jackinmi, drži se 

[jackinmi]

Hvala za vaše mnenje Srna.
Strinjam se, da posvojitev drugega psa ni bila dovolj premišljena. Želim vam, da bi imela vedno samo razumne, odgovorne in razumevajoče sosede brez problematičnih psov in otrok, ki igrajo instrument in se igrajo in glasno smejejo čez vikend. Glede ignoriranja žaljivk pa imam tudi jaz svoje dostojanstvo in ne dovolim komurkoli, da bi mi ga teptal. Navsezadnje se je tudi sama (soseda) odločila, da bo živela v bloku in bi se lahko zavedala prilagajanja, ki temu sledi.