Jack v novem domu

[mamaF]

Ijoj, ta Jackov pogled Uno, v stlu: "Lej, če meni ne verjameš, lahko še Oto potrdi, točno tako midva cele dopoldneve pridno prespiva, pa čist tiho sva, pa nobenga nit lulat ne prime!"

Simpatična na kvadrat

[mamaF]

Jaz imam sosedo, ki najverjetneje študira klavir. Vsak dan vadi po ure in ure isto skladbo.

Jooooj, jaz dostikrat pomislim, da bi mi morali imeti blok samo zase, če bi morali živeti v bloku. Pri glasbenih izborih dveh norih najstnikov in kjer je nek nov komad nuuuujno treba poslušati na ves glas non stop over and over po tričetrt ure naenkrat, jaooo - pa moje rjovenje in ostale oblike protestov - saj bi nas izselili po hitrem postopku

[Ewa]

Jackinmi, vem, da ne pomaga ravno, ampak niste edini. Z Winnie sva imeli skoraj eno leto pevske arije in me je bilo vsakič strah prit domov in izogibala sem se sosedom, ki so mi ob vsaki priložnosti z veseljem povedali, da moj pes cele dneve tuli (pa je bila recimo sama samo kakšno uro in pol  ) in da so v bloku stari ljudje in dojenčki, ki zaradi mojega psa ne morejo čez dan počivat. Pa da se bom morala izselit, če ne bo šlo na bolje (stanovanje je naše, tudi ni edini pes v bloku in še enih par psov je, ki se kdaj čez dan oglašajo). Sem se vsakič opravičila in jim razložila situacijo, pa ni kaj pomagalo. Zdaj, ko Winnie ne laja več, jih motijo (baje moji) golobi, ki z MOJEGA balkona mečejo svinjarijo na ostale balkone.  Pa moti jih moje število živali, da ni legalno, da imam toliko psov in da ZIHER niso prijavljeni itd. S tečnimi sosedi se tako sploh več ne ukvarjam, če bodo želeli, bodo vedno našli nekaj, kar jih bo motilo.
Po drugi strani pa takoj pod mano živi sosed, ki bi se res lahko pritoževal, ker brat cele dneve vadi bobne (sicer električne, ampak še vedno ropota), pa kitaro, pa psi kotalijo žoge okoli, dihurje mečejo stvari okoli, jaz ropotam in se derem na vse po vrsti,... in je samo enkrat prišel rečt, če lahko pod bobne nekaj podložimo, da bo malo manj glasno (stari bloki, res se vse sliši skozi), pa še takrat je bil super prijazen in razumevajoč, tako da so celo svetle izjeme.

Jaz verjamem, da vam bo uspelo, pa čeprav bo trajalo nekaj časa. Poskusi se čim manj obremenjevat (vem, da je zelo težko, sem vsakič s cmokom hodila domov) in daj času čas, pa bo.  Sosedu pa za božič kupi čepke za ušesa in mu jih diskretno nastavi pred vhodna vrata. 

[riry]

Joj, ta ušesa! Komaj čakam, da ga premečkam .

[čarka]

 

Sta pa res prava lupček in lupček 

A vadita biti zaprt v boksu z Jakom zdaj, ko si doma? Kako vama gre?

Mislim, da bi bilo to kar pametno   

[čarka]

Glede na to, da je kletka verjetno bolj ali manj polna Jacka  bi jaz iz varnostnih razlogov do malega Ota, probala z ločenima, ampak, seveda, da se vidita 

Delala bi vsekakor na tem, da se enak običaj ohrani tudi ko bo treba počakati 8+ ur.

Po mojih izkušnjah je ustaljena rutina pesjanarjem na dolgi rok kar všeč  Pri nas zjutraj, ko se v kopalnici "finiširam", že vsi
trije (tudi Yogi  ) sedijo vsak na/v svojem prostoru (Yogi in Bindi vsak v svoji kletki, Čara na svojem fotelju) in seveda čakajo
na smrdljivi vamp  , ki ga dobijo vedno in samo takrat, ko se odide od doma  . Kletka se zapre, čez režo pa se pomoli
nekaj najboljšega  . Res pa je, da zapiram Bindi v boks zgolj in samo zaradi solidarnosti do začasnikov, ampak njej je res
čisto vseeno kje drnjoha  . To je bil standard tudi z Jackom, ko je bil še pri nas, res pa je, da so bili sami največ 5 ur 

[jackinmi]

Dobro jutro!

Zdej sem pila kavico in brala link od pepsi(hvala zanj! ) ... in ugotovila, da sem med samim procesom odpravljanja Jackove tesnobe naredila kar nekaj napak  . Napake so seveda bile na začetku posledica nevednosti, potem pa včasih nujnosti (ko pač moraš it v službo in nimaš varstva za psa, ki še ni pripravljen na 8 urno odsotnost ...) pa včasih tudi slaba samokontrola - ko prideš domov in je razsulo, pokakan in polulan kavč ... pa te ni bilo samo 1 uro ... in psa skregaš. Pa tudi to, da se ob boleznih otrok nisem držala določenih vzorcev vaje, ker enostavno ni šlo in se je zgodilo, da je bil 1 teden skozi z nami, potem pa smo šli v službo, šolo, vrtec in je bil prehod iz nič samote v 8-9 ur samote prehud.
Dejansko je to resen problem, ki ga lahko z napakami samo poslabšaš ... da ne govorimo o tem, kako težko je včasih prav "prebrat" razloge za določene težave. Npr. včasih je bila samota b.p., drugi dan pa katastrofa, potem spet brez posebnih problemov, pa spet vse narobe po 1 uri.
Paziti na to, da je pes vedno dovolj utrujen (za kar ni dovolj sprehod, ampak mora biti tudi igra, po možnosti brez povodca s treningi poslušnosti in potem še najraje prosta igra v pasji družbi..), da ima vedno varno okolje, vedno dovolj varnih in zanimivih igrač, ki ga tudi mentalno zaposlijo resnično ni enostavno. Naslednja stvar pri nas je rutina, ki včasih zaradi bolezni tamale ni izvedljiva, potem so tu še vreme, občasna slaba organizacija časa ... in se zgodi, da kakšen nujen pogoj za optimalno samoto enostavno manjka. 

Če bi človek bil vedež, ne bi bil revež ali kako že pravijo ... je pa tudi tako, da za vsako stvar je potreben določen čas in da nisem med najbolj potrpežljivimi. Ko naredim "vse prav" pričakujem rezultate, ki pa jih včasih ni in potem me zadeva zamori in že spet iščem nove rešitve, ko jih morda ne bi bilo še treba in spet so spremembe, ki morda niso dobre za Jacka, ker nima časa, da bi se res navadil na neko rutino samote. Pri tem mislim predvsem na menjavo prostorov, zapiranje vrat, umikanje stvari, včasih premalo gibanja zjutraj zaradi logistike .... Jacko pa pri vsem skupaj ni nič kriv, je eno zlato bitje, ki kar kipi od ljubezni do naše družine, ki je prilagodljiv in pameten in ubogljiv kuža in si zasluži samo vse najboljše. Upam, da bomo prej ali slej pogruntali in zmogli narediti vse, da bo njegova panika izginila in bo lahko z nami užival svoje pasje življenje.

[riry]

Weee, mi smo pa ravno s sprehoda

Mali žabec


Kompanjona


Lexi je poskrbela za rekreacijo


Utrujeni, zgledno v vrsti


Fajn je bilo