Jack v novem domu

[čarka]

Đekson, kakorkoli že  , si pa res en ta boljših, ever 

[SunnyDay]

Jackinmi, ne obupat.  Imela sem začasnika, zdaj je Lucijan , pri nas je bil ca. 2 meseca in dva meseca je tulil ob vsakem odhodu pa še vmes po dvakrat, skakal na okensko polico in sploh zganjal totalno paniko. Iskala sem mu dom, kjer bi imel vsaj pasjo družbo ali pa nekoga, ki ne bi bil toliko odsoten. Pa je našel idealen dom, a brez družbe ...  Tudi časa za kakšno posebno dolgo uvajanje ni bilo, je pa hodila posvojiteljica sprva med malico domov ga malo počekirat. A pesjan se je super unesel , čeprav me je strašno skrbelo, kako bo. Vem, da je vsak zgodba zase, pa vendar upam in držim pesti, da se bo tudi Pritlehni kmalu sprijaznil . Sploh glede na to, da mu včasih že lepo uspeva, ne spreglej tega! Temu mojemu ni nikoli, brez izjeme je bila cela štala vsak dan znova, večkrat .

[luna7]

Nikar tako črno, kolikor jaz berem, sta vidva naredila že ogromen korak naprej in bo kmalu vse skupaj kar samo steklo.  Jack pa bo tiho kot miška.  
Če pogledam danes nazaj, je moja Boni napredovala šele kakšen mesec po prihodu k nam. Predvsem zato, ker se je očitno navadila na nas, na nov dom, na naš ritem. Npr. zjutraj si je gospodična zamislila, da gremo na daljši sprehod, pa nisem šla, saj me je čakala služba. To je zgledalo tako, da sem jo skoraj na silo vlekla nazaj domov po 20 minutah. Zdaj.....se gospa sama obrne in gre nazaj brez težav, saj ve, da bo potem lahko drnjohala od tapravega sprehoda popoldan. 

[kocka]

jackinmi, nehaj se psihirat in se toliko ukvarjat s tem (v svojih mislih). Saj vem da je težko, ker si v bloku in so tukaj še ostali, ki jih to moti, ampak pes te čuti... daj reči mu ˝na taff˝ -Jack počaka-, priden (brez dolgega iiiiiii-ja in pejd ven. Zapri vrata in pojdi iz hiše, ne stat za vrati in na stopnicah, ker te čuti. Pa počasi podaljševat čas odsotnosti.
In to je to. Vse tvoje psihične priprave na odhod in nervoza kaj bo, samo škodujejo.
Evo - to je to
Pa brez zamere, nikakor ni bilo mišljeno slabo

[jackinmi]

jackinmi, nehaj se psihirat in se toliko ukvarjat s tem (v svojih mislih). Saj vem da je težko, ker si v bloku in so tukaj še ostali, ki jih to moti

Ja kocka, vem, da psihiram  ... nisem flegma. Lahko se samo delam, da sem. Če dam primer, moji otroci podnevi ne smejo naglas govoriti (vriskati) po hodniku ... kaj šele po 10. uri zvečer. Tamala, pri 4. letih je vedela, da ne sme, ker bo zbudila dojenčka, ki spi...  in ni bilo problema. Smo pač v bloku in jaz spoštujem druge ljudi in njihov mir. To ne pomeni, da mi oni to vračajo, daleč od tega. Ampak taka pač sem. 

MamaF@ Nisem tako pametna, samo poslušam nasvete pametnih in izkušenih(čarka  ) ampak hvala vseeno 

Jack je bil včeraj dvakrat čisto tiho ob odhodu in prihodu. Enkrat sem ga našla, da je ležal na blazini in ne pri vratih z nosom v špranji  ... tako da gre na boljše in bo šlo še na boljše, ker Jacko je frajer in pol 

[Žužka]

Pri nas so pa ravno taki nenadni odhodi izzvali večjo paniko. Če sem ga pa lepo pripravila, jaz grem, tukaj čakaj, pa še mogoče dobiš piškotek, je bilo vse mirno in brez besed. 

[kocka]

Saj vključiš v nenadne odhode tudi rutino z ukazom in priboljškom, samo da tvoje priprave odpadejo in se čas pred odhodom, ko napetost narašča, skrajša. Sem nerodno napisala...
Seveda pa je pri vsakem psu najbolje, da ga skrbnik pogrunta in se potem ene rutine drži. Jaz sem pač pristaš takega načina bolj ˝na hard˝ in sem bolj na hitro naštimana , kar se tega tiče, zato so tudi moji nasveti bolj taki, tahitri. Tudi Mico smo navajali na ta način (komanda, počohat in odhod brez česarkoli). Ob odhodu je sicer malo tulila (smo jo slišali zunaj), ampak smo kar šli in je zelo na hitro pogruntala, da pridemo nazaj in je nehala
Imama pa človeškega mladiča, kjer moja tehnika odpove - tam pa poslavljanja traja vsaj 5 minut z obvezno vsaj nekajurno predhodno najavo odhoda (in seveda ne ostane sam, ampak je nekdo z njim), ampak mislim, da sem v najzgodnejši dobi malo zamudila z desenzibilizacijo Se izboljšuje, ampak vseeno ni lahko