Jack v novem domu

[bamfel]

Mi imamo loputo na vratih. Vedno je odprta, oz. ni zaklenjena. Pri večjem številu mačk itak ne bodo vse hkrati notri ali zunaj. Kar se tiče sosedovih mačkov ni problem, ker se bojijo psov.
Hrano imajo mački res v zunanjem boksu, ker edino tako jih Majk ne smatra kot konkurenco. Zaradi hrane bi se namreč znal lotiti tudi mačkov. Tako smo rešili težavo. Sta pa sedaj mački, ko je pritisnila "zima" čez noč v hiši, kurilnici, kjer imata postelji.

Lahko napišem še to. Tako kot je enostavno, ko imaš notranje mačke, je to, da imaš malo tu in malo tam sistem poln razočaranj. Stalno te skrbi. Naj bo to tuj pes, ki priteče za mački in ga seveda naša dva ne sprejmeta prijazno. Pa razni norci, ki pripeljejo na dvorišče kot manijaki, pa divjad, pa možni neprijazni sosedje, pa muhasto vedenje mačke, ki se odloči, da si ji zadnja briga na tem svetu.....
Res to ni to.
Obstaja možnost, da se dva mačka ne bosta razumela. Stalno pihanje, ko se srečata... Prej ali slej se eden umakne, običajno najšibkejši, ki pa bi ga nagonsko želel zaščititi. Spet boli... 

Meni je jasno samo nekaj. Dokler ne bo pogojev, da so mački lahko notranji ne bo novih mačkov. Ker to ni to. Daš jim vso svobodo na svetu, ne daš jim pa sebe. Resnično. Nikoli ne moreš nadomestiti večernega gledanja tv-ja z mačkom v naročju. Nikoli!

Nočem kvariti teme. Slike so lepe, posladkane. Pa me kljub temu stisne, ko se spomnim naših začetkov.
Jackinmi, velikokrat se mi zdiš podobna. Vse bi storila, pa ne moreš vedno na vse vplivati. Pridejo trenutki, ko se ti zdi, da ti vse polzi iz rok, kot mivka na plaži  .
Ne bom napisala "uživajte, dokler traja", ker bolj kot se s srcem vržeš v to, bolj boli potem.

[SunnyDay]

Jaz sem pa nekje vmes . Posvojili prostoživečko, lepo socializirano FeLV+, ko je bila stara 9 let. Sredi zime. Psov se je zelo bala. Prišla je, češ, ker jo je treba preseliti v neko varno okolje, pa da jo nekdo hrani. Mhm.
Prvo noč se je preselila v mansardo in ni prišla prostovoljno dol najmanj pol leta. Smo hodili k njej s psi, da se je postopoma privadila, da ji nihče nič noče, in psa, da je naša. Če je videla, da jo neseš dol, je zbežala iz naročja. Počasi je uspelo tudi to in potem je začela sama prihajati dol ... po kakšnem letu je začela spraševatitežiiti za ven, na pomlad, pozimi je itak bolje na toplem . Najprej je bilo "znosno", da sem ji brez slabe vesti preprečevala, potem pa čedalje bolj glasno ... kupila sem ji oprsnico in smo se začeli malo sprehajati zunaj, da sploh vidi, kje je. In potem, ko ni bilo mogoče več prenašati njenega dretja in plezanja po vratih, sem jo vsa solzna in skoraj brez sape spustila ven. Smo preživeli vsi. 
Zdaj je protokol tak, da ima svojo rezidenco (hrano, vodo, WC, ležišča) še vedno v mansardi, pride zjutraj dol, gre na krajši obhod, dobi za jest in ostane v hiši, dokler ne prideva domov. Takrat nas pričaka in takoj steče ven, ampak se potem običajno zadržuje v naši bližini, v slabem vremenu sploh. Bolj aktivna zunaj je zvečer ... smo sredi gozda tako rekoč in ponoči je žurka . Ampak vendarle je ni težko priklicati in ji dopovedati, da so se vrata zaprla, pa če ji je všeč ali pa ne . Tako da je zunaj samo, ko smo doma, sicer pa ne. Redko se zgodi, da je zjutraj ni in se ne prikaže, dokler ne odideva v službo. Tako sem nekako mirna, ona pa tudi očitno zadovoljna, ker je čisto osvojila to rutino.

[SunnyDay]

Ahahahahaha, model

[jackinmi]

Glede teh groznih krivic, ki se mu dogajajo v zvezi s hrano, se pa lahko kar včlani v Sindikat Zatiranih in SkosLačnih KuŠkov, ki ga vodi PreCednica Cockta in ima že veliko članov! 

Glede na njegovo baročnost okrog prsnega koša mislim, da še nismo zreli za sindikat ... 

[Mižonny]

Oto
Že sam po sebi je taka dobra faca, če ga pa še v posteljico z medvedkom položite

[riry]

Ubogi Otek , se delate norca iz njega  .

[jackinmi]

Tole sliko sva na poti gledali in se ji krohotali jaz, Čohalnik, natakar in pol italjanske oštarije

Mu bom povedala, da je "slaven" ... 

[jackinmi]

Dobro jutro!

Pri nas pa je zadnje čase doma nesreča. 
Pred mesecem dni, smo zvečer ob prihodu domov iz aktivnosti našli povoženo Liso.Na žalost je včasih je dovolj en sam avto, ki pride nepremišljeno samozavestno izza ovinka in je vsega konec... Ni ji bilo več pomoči.
Predvčerajšnjim zjutraj pa je Bart tako nerodno skočil iz skednja, da si je zlomil zadnjo tačko. Zlom je bil kompliciran, a so ga včeraj operirali in mu tačko uspeli rešiti z zunanjim fiksatorjem. Danes gremo ponj.
Kaj sem se naučila iz tega? Najbolj varno je notranje življenje z vodenimi izhodi.
Kaj so se naučili otroci? Da so živalice velika odgovornost in da je treba dolgo šparati žepnino za eno mačjo tačko  , pa kolikokrat gre lahko cela družina v kino za eno sterilizacijo  npr. To je uporabna matematika. Upam pa, da se naša matematika začne kmalu ukvarjati s čim drugim kot z veterinarskimi stroški  .

Moram pa še dodati, da sem nekako mislila, da je sprehajanje dveh psov moj maksimum... pa ni. Pred Bartovo nesrečo, sta se nam običajno pridružila še oba mačka, zdaj nam sledi samo Kitty. Torej jaz, psa na povodcu in obe prostotekajoči in mjavkajoči muci.  Mimogrede, zakaj mislite, da ima Kitty med sprehodom konstantno irokezo in mijavka?

Držite pestke, tačke, parklje ... v glavnem vse okončine za nas, da bo Barti dobro okreval!
LP iz naše male "Noetove" barke