Ugriznil vodnika, ugriznil domače, ugriznil otroke, ponori na pse...

[Lanabela]

V bistvu si delal narobe. Ne roko v skledo, ampak hrana samo iz roke, kasneje pa držiš skledo v roki in vanjo dodajaš briket po briket - da vidi, da je hrana tvoja in jo daješ, ne da je njegova in jo jemlješ. Pa še kaj naj bi naredil za to hrano, da bi si jo zaslužil (pa makar samo da se usede).
Samo sedaj v tej situaciji sam ne poskušaj nobene prevzgoje ali rehabilitacije.

[moksa]

Moksa, moji opisi niti približno niso tako dobri, da bi z njimi zavaraval strokovnjake. Pa tudi če bi bili. Moje mnenje je, da če pes postane nevaren, ne glede na to zakaj, je bolje, da se ga evtanazira kot da se zgodi kakšna hujša nesreča. Bidi bi psa očitno rad rešil, čeprav se je za pomoč odločil šele tedaj, ko je bil pritisnjen v kot.

Nisem mislila na strokovnjake, pač na na podpovprečne lokalne veterinarje.

[moksa]

Z boldanim se pač ne strinjam:

Ne glede na to, ali je kriva bolezen ali pa kombinacija karakterja psa in (ne)sposobnosti vodnika.

Imam poln kufer tega, da si ljudje pridržujemo pravico, da smo "bog i batina". Pa tudi v redu, enim je to čisto sprejemljivo, mogoče celo naravno. Blagor njim.

če si lastnik prizadeva takega psa rešiti, naj bi mu pri tem pomagali, ne pa ga obsojali. Tudi če je mogoče res sam zamočil.

Pomagali s(m)o mu vsi tu pišoči, seveda samo z nasveti, kar pač lahko tu storimo. Ampak ok, naj si vsak  na podlagi njegovih postov ustvari mnenje. Če ne bi vsak imel svojega (mnenja, namreč), najbrž ne bi tu debatirali.

[AngSeter]

Od pradavnine je bilo tako, da je pes, ki je močneje ugriznil (zlasti otroka) dobil s kolom po glavi ali v najboljšem primeru metek. Ne glede na vzrok. (Tudi) zaradi take selekcije, je danes življenje s psi varno, ugrizov je glede na število psov in znanje ljudi, ki se z njimi ukvarjajo neverjetno majhno.
Danes se vse postavlja na glavo. Živalim se pripisuje atribute, ki jih nimajo, ne priznava pa se jim tistih, ki jih imajo. Vsiljuje se nekakšne živalske pravice, s katerimi nimajo kaj početi, hkrati pa se jim jemlje najosnovnejše pogoje za normalno življenje (omejuje se jim svobodo do te mere, da ne morejo več normalno medsebojno komunicirati med seboj, jemlje se jim delo, za katerega so bili utvarjeni - nadomestno delo dobijo samo redki srečneži. Razvaja se jih do onemoglosti, hkrati pa se od njih pričakuje, da  bodo špilali vlogo pliškotov ali vrtnih palčkov....)

Rehabilitacija psa, ki je zavožen do te mere, da brez poprejšnjega opozorila in vidnega vzroka grize vse okoli sebe je težak, dolgotrajen, drag, včasih nevaren  in kljub vsemu vloženemu trudu pogosto neuspešen podvig. Brezpogojno ga mora voditi usposobljen strokovnjak. Spoštujem vsakega, ki se odloči za to težjo pot, ne glede na to, da je mogoče psa sam zašuštral. Na kraj pa pameti mi ne pade, da bi šla obsojat tistega, ki se raje odloči za evtanazijo. Kar je obsojanje vredno je strahopetno podtikanje takega psa drugim osebam, zaklonišču ali pa da ga celo namerno "izgubi". Ali pa pusti vse kot je in čaka, da se zgodi katastrofa.

In v tem konkretnem primeru sploh ne bi izključila bolezni.

Direktno in realno.

[Xena]

Res je.

Tudi jaz sem tega mnenja.

[uncas]

Se podpišem pod obe.

[Xena]

Nihče med vami ni nikoli imel opravka s človekom, ki je lastnega psa opisoval kot izredno napadalnega, resnica pa je bila daleč od tega? binulja? Xena?

Smo imeli, smo. Pa ne bom o tem, jaz vem, zakaj sem se podpisala pod določeno mnenje in to je to.