Priprave na novo letoDanes je imel osebni servis popoldanske obveznosti in je morala kraljica mati peljat malega takoj po službi pi-ka.
Da bi se preoblekla, mi ni padlo na kraj pameti in sva šla, oba zrihtana
, jaz v enih šolenčkih, totalno neprimernih za mokro listje na mokrem asfaltu, ampak ni bilo hudega. Saj si mali zasluži, da grem enkrat tud zrihtana z njim, ne vedno v enih razvlečenih trenirkah, ko da smo v olimpijski vasi.
Pred nama sta hodili dve deklici, po vsej verjetnosti še osnovnošolki in peljali na sprehod nekaj petkrat večjega, kosmatega, črnega, z daljšo resasto dlako. Saj pes je bil luškan, ampak za pasmo me pa lahko kar fentate, pa ne vem.
Že ob srečanju s tem tačrnim, ko mi je takoj uspelo malemu z ej! in ŠŠ! preprečit vsakršno repenčenje, sem bila jako zadovoljna sama s seboj in z njim, ko imam tako lepega in pametnega peseka.
In tako gremo mi v deževnem popoldnevu drug za drugim.
Nakar srečamo fante, ki so hoteli na ti dve deklici narediti vtis. In kako naj pubertetnik naredi vtis na dečvo???
Vrže petardo!
Ane, sej smo punce od vedno okol padale zaradi tipov, ki so petarde metali. Definitivno bo punca totalno nasmrt zaljubljena v fanta, ki ji vrže petardo??!! Hormonska neravnovesja se niso spremenila od pamtiveka, on jamski človek, ona jamska deklica.
Ob poku je bil Maxi na enih štirih metrih od mene in je trznil, šel nazaj k meni ene dva metra, se ustavil in pogledal nazaj. Ti dve sekundi sta bili ravno dovolj, da sem potlačila vroč val strahu v želodcu in lahko takoj preusmerila pozornost na seveda nadvse očarani deklici. Ki sta fantom j...sve...koji k..., v glavnem je vključevalo ožjo žlahto, človeške organe in karakterne človeške lastnosti.
Matr, kakšen besedni zaklad!
Ampak jaz sem bila pa dobre volje, mali moj se pol toliko ni ustrašil, kot bi pričakovala glede na njegove druge strahove (prevrnjen količek na cesti ga požene v beg, če kdo zakriči, se kar trese, in ja, enkrat bom soseda na njuško, ker se napije in kriči in straši mojega bogega psička
).
Saj ne, da se zdaj veselim novoletnega pokanja, ampak prav zelo zaskrbljena pa tudi nisem.
Jana. Vse pravice pridržane.
