Nike je doma

[kocka]

O, vrtnariš, pa še nove frende imaš 

[Mačja]

Veš, Fredi,
zdaj vsak dan grem pogledat, če kje že raste kakšna bikovka... ! Saj ne more biti, da zame tam ne bo nič zraslo  ?
Sicer pa bom napisal pritožbo in se boril do konca  !
Maxi

[mamaF]

Maxi

Mačja, pri nas je bilo v Rokovem prvem letu gmenje ena strašnih stvari. Kako to izgleda sedaj, boš videla v včerajšnjem zapisu v naši temi
Včasih se je ob grmenju skril v en totalno neudoben kot za vrata, se stisnil v kepo, globoko dihal in se tresel. nako kot recimo zaradi pokov petard za novo leto.
Potem naju je grmenje pač nekajkrat doletelo na prostem. Enkrat se je zgodilo, da je fejst zagrmelo praktično z jasnega neba, bila sva v vinogradu on odvezan) in mi je kar ušel - na vso moč je tekel naravnost do hiše in skozi priprta vrata švignil  svoj kot. Jaz sem kot matasta tekla za njim in se seveda oddahnila, ko sem ga našla v hiši.
Potem je kot "naročeno" nekajkrat začelo grmeti, ko sva bila v pasji šoli. Ker sva prišla tja peš, je bilo čisto vseeno, kje sva, tudi če bi se podvizala in šla domov, bi naju grmenje in bliskanje "lovilo" celih 20 minut hoje do doma. Pa sva ostala vedno še nekaj časa in špancirala gor in dol po poligonu (na povodcu), pomagala pospravljat rekvizite in sem se delala, kot da je vse normalno. Enkrat je cela skupina prišla nazaj samo zaradi naju, da smo delali neke lažje vaje med tistim grmenjem. Potem sva šla domov peš ali pa naju je kdo zapeljal z avtom, če se je res ulil dež na močno.
Potem sem tudi sama prakticirala, da se ob prvem grmenju ne obnem več direktno proti domu, ampak sprehod vsaj še malo "nategnem", da ne izpadlo, da je tisto grmenje "kaj posebnega". Zmeraj boljše je bilo. In zmeraj manj obsedenega vlečenja "na varno" na povodcu.
Na svoj prvi rojstni dan je ob oddaljenem grmenju glodal svežo kost privezan na dvorišču, medtem, ko sem jaz pobirala perilo ...

Zdaj se od glasnejšem gromu na prostem sicer zdrzne, ni pa nobene panike več.

Drugo je "pok" in blisk, kot ga opisuješ ti. Zunaj ga na srečo še nisem doživela, notri pa večkrat. V primejavi  "nekoč", je danes sicer to še razlog za manjše vznemirjenje, ki pa je neznatno v primerjavi s tistim, kar je bilo. Če že tako "treska", bo Roko sicer vstal in se ponavadi pemaknil v "kučo". Ali pa v našo spalnico. Vendar se tresenje, sopenje itd. ne pojavlja več. Pač gre malo bolj "na varno" in tam ponavadi zaspi.
Ravno zdaj je zunaj fejst nevihta. Grmi in bliska, on pa je najprej spal pri vratih, zdajle pa se je premaknik v kučo.

Kar se objemanja tiče ... jaz mislim, da si naredila čisto prav, če si to izvedla brez besed ali nekih nenavadnih ceremonij. Kot pač večkrat narediš, a ne.
Mene je lani sredi dneva na sprehodu v gozdu presenetil rafal nekih hudih petard. V nasprotju z Rokovim običajnim odzivom na to (sopenje in vlečenje na povodcu v smislu bega domov), je takrat vkopan obstal na mestu, sedel in zabodeno gledal v tisto smer. Ni se ga dalo premakniti niti za meter, niti v kontra smer od poka.
In kaj sem hotela? Kar počepnila sem zraven, ga stisnila in tako sva v čisti tišini čepela enih 10 minut. Itak nisem vedela, kaj je boljše in kaj slabše naredit - sem pač nekaj instinktivno naredila, potem pa pomislila na tiste tundershirte in povoje, ki naj bi psa "objeli" in mu pomagali pri paničnih izpadih in strahu.
No, potem sem pod rokami čutila, da se je dihanje umirilo in pes "zmehčal" in sem vstala in poem sva dokaj normalno zapstila tisto točko, šla malo v kontra smer od doma, potem pa sem začela zanalašč teči, da bi mu pomagala sprostiti zakrčeno telo. Sicer sem sopihala kot lokomotiva, a nekako se mi je zdelo, da sva proti domu pritekla še kar sproščena.

Po moje se je na grmenje kar dobro desenzibiliziral.
Močni poki (kot plašilka, petarde, udarec strele) so še zmeraj groza in strah, a mogoče mi bo ratalo počasi najti vsaj nekakšen mehanizem za sproščanje po tem. Vidim, da hitro gibanje kar dobro deluje

Kar pa se tiče raznih ukazov, medtem, ko je pes totalno pod stresom, ne vem ... bo Xena v šoli povedala, a jaz mislim, da je to brezplodno. Če uspeš uloviti fokus PRED distrakcijo, je še OK, potem pa, ko je pes z glavo čisto nekje drugje, pa itak ne sliši nič ... sploh se mi zdi, da je strah in panika totalen zaviralec kakršnega koli "razumskega" vedenja.

PS. Velik aplavz pa pogumna mačja srčka 

[Mačja]

Ko se zjutraj zbudiš in slišiš en motorček brnet zraven, potem čutiš eno mejhno rito belo kosmato se tiščat, nakar čutiš še ene mačje šapice, ki se pritihotapijo v naročje, lepo prosim, kdo normalen pa pri takem sploh lahko vstane??!! 

Neprecenljivo.

http://shrani.si/f/1a/Is/3XPVwEma/20130904084711.jpg[/img]]

http://shrani.si/f/3H/Vl/TABY2Eb/20130904084633.jpg[/img]]

http://shrani.si/f/G/QA/497i6oeI/20130904084454.jpg[/img]]

[riry]

Jp, ni ga lepšega _{s tem, da pes pri nas ni vključen v to idilo , razen če jo naknadno spustimo v spalnico, pol pa brž pod kovter in se tiščat}

[No Jinx]

 

[luna7]

Oooo, bravo .... Predvs :)em sefla. Mali pa hitro dojema.