Nike je doma

[Mačja]

 
Saj mi bo nerodno.

Pri nas je bila že mama tista, ki je znala priti domov s kakim mačjim zapuščenčkom v cekarju  . Je bilo kar normalno, da je vsaj pet mačk okoli bajte in v njej, za psa se pa ni več odločila, čeprav so ga oni prej doma imeli. Celo v šolo so ga vodili in to okoli leta 1960!
Res pa nisem nikoli prosila za psa, ker v naši ulici so imeli samo velike nemške ovčarje , šarplanince ipd., striktno zaprte na ograjeno dvorišče in če je kdo hotel noter, so ga prej zaprli v pesjak. Pesjaki so bili ogromne zadeve v velikosti srednje brunarice in vedno smo poslušali samo: ne blizu hodit, ker je hud  .

[Pepsi]

Dobro jutro 

Vidim, da vam gre kar dobro. Lekcije, da si ti taprvaprihiši, te sploh ni treba učit, ker ti je očitno prirojena.    U bistvu si naraven talent.
 
Glede frizerskih storitev pa tkolele: pojma nimamo, kako se bo Maxi odlakal - je pa za računat, da bo razvil svoj najlepši možen gensko predviden kožuh, sploh zdaj ob dobri papici in vsem ostalem luksuzu, ki ga čaka.
Česat ga bo v vsakem primeru treba in kle je zdej catch: s takimi opravili je treba začet takoj, ne šele čez 14 dni.  Da se gospod navadijo: počešemo se zjutraj/zvečer/po sprehodu - enkrat na dan. Kadarkoli vam pade na misel, mora on veselo mahat z repkom in pozdravljat "Helou, krtača, moja prjatlca"! Če se do zdaj ni bil navajen česat, zna bit v začetku problem. Ampak, tukaj pač uporabimo zvite trike - priboljške, božanje in krike radosti (npr. ja kolk si pa ti en priiiiiiiden kuža). Pa za začetek ga probamo ne preveč cukat, tudi če je kje kakšen vozel - te pustimo za čez par dni. Kolikor je iz slik videt, je prav vzorno urejen in vozlov ne bi smelo bit.

Za česanje jaz uporabljam krtačo in glavnik. Pes se mora pustit česat tudi po trebuhu - se pravi, mora mirno ležat na hrbtu  - in po tačkah. To je včasih že višja matematika, če s tem ne začneš že pri mladiču, ampak je tudi to rešljivo. Bistvo je, da psu predstavimo česanje kot nekaj mega-fajn, ne pa kot mučenje. Če je počesan vsak dan, vozlov enostavno ni, s tem pa odpade tudi cukanje.

Glede striženja se pa odloči vsak lastnik sam. Nekateri pravijo, da se za redno striženje odločajo zato, ker "je pes potem bolj luškan"; večinoma pa se zadaj skriva:
1. lenoba, ker se jim psa ne da česat (kar še lahko razumem, no recimo da... ) ; ali pa
2. teror psa, ki se jim ne pusti česat (kar je popolnoma nedopustno).

Drugače pa je moje mnenje znano (tudi širše po Evropi), in sicer da "če si omisliš dolgodlakega psa, potem imej dolgodlakega psa". Dlaka psa ščiti pred mrazom in pred vročino, pa še lepa je - seveda če je primerno servisirana. Zanemarjen dolgodlak pes je nekaj najhujšega, kar lahko vidiš.  Če pa se ti ne da z dlako ukvarjat, je vileda psov za posvojit, kokr hočeš. 


- Tkolele bi bli eni čist osnovni napotki, za demonstracijo in inštrukcije smo pa na voljo. Trenutno imamo dva modela različnih velikosti, ki pa sta obe "česalno navdušeni". 

At your service! 

[Žužka]

Pepsi 

Tako moram jaz zdaj prakticirat z Zarjo (sem bila prepričana, da je vileda pes, ampak en šop dlake za ušesi se ne strinja ).
Procedura gre nekako takole: en čes, dva česa... "priiiiiidna punčka!" in pade piškotek..potem spet ponovi vajo. Pridemo do ene tri čese. Po kakšni uri, so tiste tri dlake za ušesi počesane.
Moj kao dolgodlak pes pa ni po Pepsijinih pravilih, se posipam s pepelom. Namreč kmalu bo dobil frizuro na balin, pa ne, ker se mi ne bi dalo česati, ampak ker on v resnici ni narejen za dolgodlakega. Od vročine bi ga kmalu infarkt. 
Se mu pa tudi dolga dlaka ne feclja čisto NIČ.

Skratka moj zaključek: moj vileda pes je s tremi dlakami skrajno neugoden za uredit, moj dolgodlaki pa neproblematičen tudi brez glavnika.  Mačja bo vse to uredila brez problema, sploh ne dvomim.

[čarka]

Ne vem, če lahko rečem, da je presenečenje, ampak, da bo šlo tako hitro, pa si nisem mislila 

ČESTITKE  , zdaj se bo končno tudi pri vas začelo pravo Životinjsko carstvo 

Mačja, boš videla, da boš kmalu prosila Jano, da ti dopolni tvoj nick   

[mamaF]

Saj mi bo nerodno.

Naj ti ne bo nerodno, ker ti ne pojem hvalnic zato, ker bi mladima damama pustila imeti kuŠka oz. popustila pred njunimi moledovanji, ampak zato, ker je iz tvojih zapisov videti, da ste se za to skupaj odgovorno odločile in da si jima ponudila tisto, kar je najbolj prav, starši nudimo Omladincem - torej "backup", kot ga ti določiš, hkrati pa zaupanje ob sprejemanju njihovih lastnih odgovornosti in spodbujanje k odgovornemu razmišljanju, ravnanju etc.

[Mačja]

Hvala za vse nasvete.

Ravno o tem sem že razmišljala, da moram počakat vsaj 14 dni, da se tamal sploh pokaže v pravi luči. Zdaj ima še lučko in jo bo imel še do srede. Tačke pusti brisat, tudi s tušem smo jih že zmočili. Stoji čupavc mali v banji in čaka  . Res potrpežljivo bitje. Vidi se, da ga ovratnik moti, ampak tako pač je. Nč boooogi .
Danes smo ga počesali z glavnikom, tako bolj nežno, da ne bi cukali. Pa je mali kar stal in sklonil glavico in čakal  .
Vozlov nisem nikjer videla, res pa je, da tam pod ovratnikom ne morem kaj dosti. Nogice tudi pusti česat, edino po trebuhu ga pa nisem, ker čakam, da se bo sam ulegel na hrbet ali bok. Ne bi ga še vlačila preveč, dokler ne grejo šivi ven.
Zaenkrat deluje res potrpežljivo, ampak se ne pustim uspavati, šele ko bo aklimatiziran, bo pokazal vse svoje čare  . Trenutno se niti ne more kaj dosti upirat, tako da ni rečeno, da vse stoično prenaša, lahko samo ve, da ta hip pač ne more se izognit.

Nike pravi, da Maxi smrdi  . Ja. Malo smo se crkljali na blazini z malim čupavkom, nakar je on šel v svojo posteljo. Zatem je prišla lubica moja, prevohala, se namrdnila, se obrnila in šla. Ko pa sem šla v sveže preoblečeno posteljo ravno izpod tuša, je prišla in se z užitkom zleknila zraven.
Ok, res pod tisto plastiko Maxi ne diši glih po rožcah, ampak če si pa en mal prešvican, pa tud ni treba kr dol past  .
Danes je tudi že čisto pomalem že spet zapredla v naročju  , maca moja


Ah, še zgodbica:
Gre tamala na sprehod z Maxijem in se dobi s sošolko, ki ima kvazi maltežana, al nekaj malega belega v glavnem. Že prej je bil problem, ker ko je povedala, da imamo kužija, je ta sošolka rekla, zakaj da nje ni nič prej vprašala za nasvet, ker ona ima pa psa že štiri leta in ima izkušnje! Naša tamala pa ne bi bila moja, če ne bi direkt povedala, da je to odločitev je sprejela njena mama, ki se je že znala pozanimat pri odraslih strokovnjakih, ki pa res kaj vejo o psih. In da ona zanjo ni verodostojen vir podatkov, ker svojega psa niti na sprehod ne pelje vsak dan. Da mi nismo prinesli domov psa, ker bi ona tako hotela, ampak ker sem se jaz tako odločila. Žal je pri 95% otrok to nezaslišano. Kera tastara, kva teži!!
(samo mene pa tistih 95% čisto nič ne briga).
Se vrneta domov in že v predsobi čutim, kako je vznemirjena. Potem razloži, kako ta sošolka nima pojma, da sploh ne skrbi za svojega psa, da je pes nič ne uboga, da je trdila, da so bili v pasji šoli in je nekaj časa ubogal, zdaj pa spet ne, da je hotel Maxija naskočit, ker še ni kastriran (pes star 4 leta!!). 
Zelo jo je ziritiralo, da je sošolka grdo govorila o svojem psu, se mu posmehovala in je naša imela občutek, da lastnega psa ponižuje, kar je našo zelo zelo odvrnilo.
Nato prizna, kako prej sploh ni videla vsega tega, odkar pa citiram: "sem prebrala knjigo in bila včeraj v šoli in slišala vse, kar je tršica rekla, me pa to moti", konec citata. Povedala je, da Maxi ni hodil kot po navadi malo pred njo, ampak je ves čas rinil do zadnjega centimetra 8m fleksija, da bi ja bil čim bolj stran od te sošolke in njenega psa. Hkrati jo je pogledoval: "kot bi mi hotel reči, pejd greva stran od teh dveh".
 (Jaz sama poznam njihove razmere in v kakršnem ta punca raste, ne more biti drugače. Žal se njena mama ne zaveda, kakšno doto daje od sebe, ampak če nekdo noče pomoči, mu ne moreš pomagat. Po besedah njene mame je pes: sama svinjarija .)
Tako sem po tem silnem čustvenem izlivu, med katerim je Maxi sedel na brisači v predsobi in čakal, da mu obriše tačke, ona pa je sedela zraven njega na tleh in seveda je morala takoj to ven dat, pred vsem ostalim, rekla, da se strinjam, da je Maxi hotel stran, ker že ve, da nista ok.
In tamala:" ja, sej a si slišala, kaj je rekla tršica, da psi čutijo naše kemične reakcije, se pravi je čutil tudi njuno negativno energijo in je še mene hotel stran spravit. Ne bova se več z njima družila."
(hvala bogu, že tri leta vem, da to ni dobra družba in ves čas nekak korigiram, ampak ne moreš pa direkt prepovedat, ker pol je še bolj zanimivo, pa še v istem razredu sta).

Še dobr, da mamo psa 

[luna7]

Hehe, taprava zgodbica!   In, res, še dobro, da jih imamo, naše žvale. Tudi meni se kaj takega še vedno dogaja.  
Nike pa tudi že ve....macica prava!