Jšt šm pa prehlajena, aaapčih!
(ne slike pa ni, ker jih Naša danes zaboga ne zna naložit
)
Zadnje par dni me je Naša še bolj kot ponavadi (če je to mogoče) mečkala in crkljala in se stiskala k meni in me ves čas poslušala. Je rekla, da smrčim, da mam zamašen smrček, pa da ji ni všeč, da kiham in da se mi uček solzi.
Danes zjutraj ji je pa zmanjkalo potrpljenja. Šla sem z njo v kopalnico, ker itak grem vedno z njo tja. Sej ona brez mene se ne more ne tuširat, ne zobe umit, ne na wc it, niti si mejkupa narisat, kaj šele perilo v stroj in ven dajat. Ko grem z njo, zlezem v umivalnik in ji rečem deeeeeeej, piiiiilaaa! Ona odpre vodo čisto na malo in potem jaz mljask, mljask, mljask pijem. Kdo pa še pije iz mačje skledice, phh! Ko sem se danes napila, sem aaaaapčihnila!!! In je letelo po umivalniku.... Jaz sem šla na wc sedet, Naša pa je odtrgala wc papir in je brisala tisto rumenozeleno in gledala, bljak, ta je res usekana.
Potem je šla v službo, jaz pa spat. Pa pride ženšna domov, me pobaše v transporter in reče greva, miška! Kot prvo, sem jaz Mačka, prosim lepo, nimam nobene krize identitete kot nekateri moji soprebivalci. V avtu sem hotela lepo povedat, da se jaz ne maram vozit, sploh pa ne k vetu. Pa je rekla, da je govorila z mamo Smetko in da je ona tudi rekla, da moram it. V redu, to se mi je zdelo precej argumentirano, čeprav bi jaz še imela kaj pripomnit, ampak sem samo potiho povedala sama sebi v brk, da nisem navdušena. Ko se v ženskah prebudi materinski nagon, je pametna komunikacija z njimi misija nemogoče.
Na VF so prijazne tete in strici. So rekli iiiiiiiiii, ko sem stopila iz transporterja. Ampak potem so me pa celo prešlatali, preposlušali, dali nekaj v .... ok, ne bi zdaj o tem, to so intimne stvari.
So rekli, da sem prehlajena, da sem bila samo enkrat cepljena in da moram bit še enkrat.
Naša je rekla ok, ampak menda ne zdej, če pa je prehlajena??? Neee, seveda ne, najprej se mora pozdravit, potem pa špik v rito. In so se zmenili za antibiotične inhalacije, ki so kukr še boljš kot samo antibiotiki. Samo, če me je Naša pripravljena še trikrat pripeljat. Itak da je, nekaj pa mora počet popoldne, a ne? Potem sem še enkrat aaapčihnila in je rekla zdravnica: Aha, takole ti kihaš.
Je tudi rekla zdravnica, da sem super muca – za trikolorko.
Je Naša takoj našpičila ušesa, kako to misli, a da so velik bolne, al kva?? Nee, da znajo bit trikolorke opasne – beri se ne pustijo crkljat in niso tako nežne in prijazne. A, ne, je rekla Naša, da sem pa jaz ena velika maza. Karkoli že to pomeni.
Potem so jo poslali »voljno« za pol ure, jaz pa sem šla inhalirat. Zaprli so me v en tak a la akvarij in tam sem snifala antibiotik. Ob koncu so Našo videli čakat na hodniku in sem slišala, je rekla ena zdravnica drugi, ta gospa je pa od Nike
A a, so pametni tam na VF, a ne? Da se ve, kdo je kdo!
Naši so dali še par navodil in sva šli domov. Sem morala med potjo večkrat naglas povedat, da sem vesela, da greva domov, ona pa vsakič meni nazaj: boga moja mucica! No, hvalabogu, vsaj miš nisem več. Je bilo tudi zanjo koristno veta obiskat.
Doma so me sprejeli ko olimpijsko zmagovalko!
Jeee, vsi okoli mene, pa mucica gor pa mucica dol, pa a boš pila, a boš papala..., pa čohali so me, pa Muckotu so rekli, da mi ne sme nagajat, hihihi. Zdaj ležim zraven Naše, drnjoham in se kunštvam, kako bi jo prepričala, da bom hitreje zdrava, če bom samo konzervice jedla!
Jana. Vse pravice pridržane.
