Še pomnite, tovariši(ce)? 
Oktobra 2010 se je v Zavetišču Horjul znašlo tole:
Kmalu zatem pa še tole:
In potem se je zgodilo …
V horjulski arhiv so ju sicer pospravili 25. februarja 2011, a sta na to, da Baba Kojn zbere moči za prevzem
, čakala do 5. marca. Na današnji dan pa sta se končno preselila na
moj svoj kavč
Sprva nekoliko zaskrbljena in prestrašena
... a ne za dolgo
Kljub občasnim oslarijam (ja, tudi pri nas je, med drugim, smrt storil en potpuri
)
... smo se hitro navadili drug na drugega
Prva petletka je minila (pre)hitro
. Po njuni zaslugi je vsak dan drugačen, a (skoraj) vedno zabaven
. Sonny in Miži nista primerna za ljudi s slabimi živci
. Sposobna sta te spraviti na rob obupa
, takoj zatem pa naredita kaj, da se stopiš od sreče
ali pa jokaš od smeha
. Meni sta pisana na kožo
V teh petih letih smo spoznali kup novih prijateljev
... večkrat pa srečamo tudi tiste, s katerimi sta fanta "gulila klopi" v Horjulu
Še vedno pridno obiskujemo šolo naše tršice Xene
... in če bi mi kdo pred nekaj leti rekel, da bom nekoč dirkala po poligonih
in vstajala pred zoro
zato, da se bom šla tekme v agilityju, bi ga mirno obdolžila, da mu manjka precej kolesc v glavi
Danes torej praznujemo
In ker je bil danes tudi prvi šolski dan
, smo obletnico zapili skupaj s sošolci
. Kejt je naredila svojo tradicionalno torto za človeke
... Sonny in Miži pa sta sošolce
obdarila s svojimi najljubšimi priboljški
Zelo smo se razveselili daril naše tršice
, še posebej
pištole za priboljške!!!
Ker je praznovati luštno
, bomo to počeli tudi jutri
. KuŠka bosta dobila svojo torto
, potem bomo pa ves dan poležavali na kavču in trenirali streljanje z novo pridobitvijo
Poročilo o drugem delu praznovanja sledi jutri zvečer, do takrat pa lep pozdrav od slavljencev
Jana. Vse pravice pridržane.
