Mineva žalostno leto od kar si mene in moje domače zapustila...odšla si v svet, kjer ni bolečine, le veselje in pasja razigranost. Spominjam se dne kot te je moj oče pripeljal domov, bila si mala nebogljiva kepa z zelo prestrašenimi očkami. Takrat mi je bilo 8 let, pa vendar se dneva spominjam, kot bi bilo včeraj. Preživeli sva lepih 13 let polnih smeha, radosti in tvojih malih lumparij...praktično sva skupaj odraščali. Bila si moja najboljša prijateljica...edina si o meni vedela čisto vse. Preživla si vse moje otroške ljubezenske izpade, vse kar se mi je v šoli slabega zgodilo si bila ti prva, ki je o tem vedela. Pa je na žalost prišel tisti dan, ko je tvoj pogled postaja brez tistega leska, ki so ga tvoje oči vedno imele. Odlagala si hrano, vodo, vse kar sem ti ponujala, le mirno si ležala na mojih rokah in me milo gledala. Odpeljali smo te k veterinarju...rekel je, da je stabo zelo hudo in da vrjetno ne boš preživela dneva...vendar bila si mala borka, ki pa žal ni dobila boja. Tvoja diagnoza je bil pljučni rak....spominjam se zadnjega dneva steboj...ležala si v svoji posteljici prišla sem ti zaželet lahko noč...nisem se zavedala, da je to najino zadnje srečanje. Nasledji dan me je zbudil oče, ki mi je povedal,da te ni več...da si zavedno zaspala...zame je bilo ta dan konec sveta...nisem jedla, solze so mi lile neprenehoma...v glavi mi je donel samo zadnji tebi izrečen stavek...lahko noč Larika moja lepo pančkaj...počutim se krivo, da me ni bilo poleg ko si zaspala, da ti nisem bila v uporo zadnje minute tvojega življenja....Lara moja pogrešam te...ok mal premora je bilo potrebnega zdajl, ker so me oblile solze :'(Kjer si sedaj vem, da uživaš, tekaš nad oblaki in me čuvaš...sedaj imam novo kužiko, ki jo imam 2 meseca..imam jo srčno rada, vendar te nikoli ne bo nadomestila...od dneva, ko si me zapustila je v meni nastala praznina, ki se je ne da nadomestiti...
Larika moja bodi še naprej moj pasji angelček in me čuvaj na vsakem koraku....
Tvoja Sara
Jana. Vse pravice pridržane.
