Kje je strokovno mnenje KZS?

[Miriam]

Preden človek shodi, se plazi. In potem naredi naprej en korak in nato še drugega, tretjega, .... na koncu pa teče maraton. In tako je tudi v tem konkretnem primeru. Plazenje doživljamo zdaj, prvi korak je točna, pravnoformalna definicija pasemskega psa, nato pa naprej, korak za korakom. Večja verjetnost je, da se na ta način popravi zakonodaja, kot pa, da bi vse naenkrat sprejeli. In zakaj v KZS-ju ni te volje, da bi napisali dva-tri stavke s formulacijo, kaj je pasemski pes, mi bo večna uganka, saj kader obstaja, tudi kinološki s političnim vplivom, pa se nič ne premakne. Vedno bolj mi hodi na um, da jim je (KZS-ju) taka kalna voda v prid in izgovor.

In kot vzrediteljica pasemskih psov in s tem tudi posredno članica KZS-ja (preko društva) se vprašam, ali me ima KZS za molzno kravo, od katere vsako leto pokasira toliko in toliko, ali me bodo končno enkrat začeli upoštevati in prišli do spoznanja, da so vzreditelji tisti, katerih prid bi morali v osnovi ščititi in zagovarjati in posledično tudi urediti kaotično stanje, ki vlada v Sloveniji. Če se ne motim je KZS zaradi nas in ne obratno, vendar so zadnja leta zaposleni sami s seboj in svojimi ribarijami, za katere se mi včasih zdi, da so še za otroški vrtec preotročje.

V tej temi se je govorilo tudi o rejcih in registraciji in čipiranju psov. Takoj sem za to, da se rejce zaveže k registraciji legel, pa najsi bodo to rodovniški ali nerodovniški psi. Čeprav je sprejet Zakon o zaščiti živali, ki prepoveduje parjenje psice preden mine 290 dni od zadnje kotitve, le-ta velja v bistvu samo za vzreditelje pasemskih psov, kajti le tem se lahko dokaže paritev pred pretečenimi 290 dnevi, če pa bi bil sprejet zakon, da morajo biti vsa legla registrirana (pa naj bodo pasemska pri KZS-ju, ostala pa pri VURS-u), bi bili pa hitro na tem, da tisti, ki štepajo, tega ne bi mogli več počet tako brezskrbno, kot to delajo sedaj, saj bi obstajal dokument, na katerem bi bilo jasno navedeno, katera psica je mati. In potem na osnovi tega sledi kazen in težave bodo hitro rešene, saj si nekdo, ki sedaj štepa po dve legli na leto in prodaja mladičke po 200,00 €, potem ne bo mogel privoščiti tega, da iz tega zaslužka plačuje še kazen.

Čipiranje psov v leglu - odkar je bil sprejet ta zakon, so moji mladički čipirani, čeprav so morali biti tudi še tetovirani. Meni osebno je bilo to takoj jasno in razumljivo, da pes mora imeti čip in da pač to zame pomeni še dodaten strošek po mladičku, vendar je tako prav in to moramo spoštovati. Tudi moj veterinar je od samega začetka striktno izvajal to, slišala pa sem ničkoliko zgodb, ko so veterinarji sami govorili vzrediteljem, da to ni potrebno, jim tudi še izdajali potne liste (čeprav jih ne bi smeli, saj mladički niso bili čipirani), ko pa se je zadeva z izdajo potnih listov malce zaostrila, je pa veliko veterinarjev natisnilo kartončke o cepljenju, veliko vzrediteljev pa je to veselo pograbilo, samo da ni bilo treba še nekaj plačat. V tem primeru so tako vzreditelji kot tudi veterinarji "hvatali krivine". Zakaj?

Nikoli nisem bila proti mešančkom, sama sem ga imela 17 let, in nikoli mi ne bo prišlo na um, da bi mešančke prepovedala v korist pasemskih psov. Ljudje smo si različni, imamo različne okuse in tako naj bodo tudi psi različni, zagovarjam samo to, da bi morali imeti vsi, ki imamo mladičke, enake obveznosti, torej, da je mladiček, preden zapusti leglo, ustrezno označen. Veterinarji bi se morali malo bolj zavzeto posluževati čitalcac čipov in v kolikor bi v ordinacijo prišel nekdo s psom (mladičkom ali odraslim), ki nima mikročipa, bi morala takoj sledi prijava in kazen in prepričana sem, da bi vsak novi lastnik nečipiranega mladička z veseljem povedal, kje je mladička dobil ali kupil in potem se lahko na osnovi ustrezne zakonodaje kaznuje tudi tistega, ki mladička ni čipiral.

Sem se razpisala, pa sem hotela v bistvu povedati samo to, da KZS ne opravlja svojega dela tako, kot bi ga morala, vendar ko o tem razmišljam, pridem v nadaljevanju do tega, da ga v bistvu še marsikdo drug tudi ne.

Kar pa se tiče kupcev psov je pa itak neverending story. To, da mladička ne bodo vozili na razstave in zato ne potrebujejo rodovnika, sem slišala že miljonkrat, kot da je rodovnik vstopnica na razstavo, pa če imamo kakšnega nadštevilčnega v leglu, .... do "cenkanja" a je to zadnja cena in podobno. Pa si vzamem čas in vsakomur poskušam razložiti razlike in pa predvsem, da jaz nisem tržnica, da bi se "cenkali", včasih mi uspe komu odpreti oči, včasih ne, odvisno od tega, koliko se je sogovornik pripravljen zamisliti sam v sebi in v končni fazi tudi, koliko se ceni. Saj psa si kupuješ za sopotnika, prijatelja, družabnika, pa ti je čisto vseeno od kje pride, bistvo je, da je poceni. Če gre ta isti človek kupovat avto (ali pa obleko), gre v sto trgovin pogledat in se šele potem odloči....

Naj zaključim z Einsteinovimi besedami: "Dve stvari sta neskončni, vesolje in človeška neumnost. Samo za vesolje nisem čisto prepričan."

[moksa]

ne vem točno, katera od držav v Evropi ima zakonsko obvezo, da človek ne more kupiti prej psa, dokler ne naredi mini tečaja - tam je pa med drugim mesto za vse tukaj napisano: kaj je rodovnik in zakaj se ne kupuje psov od šteparjev! ne moreš postati lastnik psa brez papirja, pika in konec!  , pri tem ti pa tudi povedo za tvoje obveze

Švica. Na tečaju je govora predvsem o pravilni oskrbi in vzgoji psa, rodovniki in šteparji tu nimajo nikakršne veze. Obvezno je tudi šolanje vsakega psa (prisežem, da v povprečju tako skuliranih psov, kot sem jih videla v Švici, jih nisem še nikjer).