Imam sina starega eno leto, tudi grize
. Poanta - grizejo mladički, ker še vse okušajo z usti ali ker jim je to zabavno ali ker jim rastejo zobki. Vsakič lepo ne rečt in stran postavit, nič drame, preide samo po sebi če si vztrajen. Če ji misliš dovolit, da te malo sme 'poskusit', le stisnit ne sme, potem pa takrat ko se ti zdi stisk zob blizu meje vsakič na glas 'au' rečt in stran postavit. Bratce bi lahko grizla močneje, na naš prag bolečine se mora pa navadit. Ponavadi ne traja dolgo da dojamejo. Grizejo tudi kadar so čist zdivjani in se ne morejo pomirit - takrat pač umirjaš, lahko postaviš v njen boks če ga ima ali pa v visoko kartonsko škatlo ali zunaj daš na povodec ter zraven ravnaš zelo mirno, da jo 'skuliraš', ne pa da dobiva še dodatno energije od tebe oz da ji ne sporočaš kaj strašno živčnega se dogaja.
Posteljico sprejme, če je postavljena nekam na mirno kjer vas vidi, ni pa na preveč 'prometni' lokaciji, da se tja lahko zateče ko spi (naravna želja psa po brlogu). Na posteljico je ne umikaš za kazen, oz še vsaj nekaj časa ne, ker je to napačno sporočilo. Tja ji postavljaš igračke, tam na skirvaj rastejo priboljški, tja jo daš grizt kakšno kostko da poveže prostor s pozitivnimi vtisi. Tja jo lahko tudi neseš ko je zaspana ali zadrema kar nekje. Če jo še pokriješ, ji bo še lepše.
S spanjem je tako - lahko rešiš na mehko in ji kot zelo mlademu bitju dovoliš potešit naravno željo po bližini krdela. Ko se že lepo navaja na dom jo počasi izseljuješ (moraš bit karakter, da to tudi res narediš). Ni res, da pes ne more sprejet novih pravil in da s prvimi dovoljenji vse zabetonirat, le uvajaš nova potem bolj postopno (recimo najprej ji ne dovoliš več brez povabila na posteljo, kasneje ji njeno ležišče postaviš zraven, njo pa nanj in jo daješ nanj vsakič ko hoče skočit gor. Počasi posteljico postaviš na želeno mesto v sobi ali pred njo). Nekaterim psom je že od začetka dovolj že posteljica ob tvoji postelji (če leze ven, ležišče postaviš v škatlo ali boks), le da te slišijo dihat in vohajo... Lahko pa se odločiš za hard varjanto - da boš nekaj noči trpel, se zvečer v dnevni sobi posloviš (nič drame), pospraviš po možnosti zelo utrujenega psa v boks ali v kartonasto škatlo, not pa ležišče. Bo najbrž jok in stok, po nekaj nočeh se pa to neha. Spet moraš bit karakter da zdržiš in se ne zlomiš. Psu dejansko to je težko, ker je še res majhen in se je še včeraj stiskal z drugimi kužki, a se navadi.
Imej pred očmi, da imaš doma dobesedno dojenčka. To pomaga, da ne zganjaš panike zaradi majhnih nesreč - nočnega nemira, lužic... Je pa tako - bolj boš miren, ljubeč, vztrajen in dosleden, boljše vama bo šlo. Pa potrpljenje, nič ni od danes na jutri, ker bo še celo leto v hiši pasji 'otrok'.
P.s.: za igralne urice v pasji šoli se je fino čimprej zmenit, tam ti bodo poleg splošne izobrazbe ki jo vodnik rabi, tudi na vsa taka vprašanja odgovorili
Jana. Vse pravice pridržane.
