Živjooooooo!
Nisem ravno forumski človek .... sploh nisem forumski človek .... pa vseeno najbrž malo apdejta v tej zaprašeni temi ne bi škodilo
Torej: naša baba se ima fajn .... šefica je, jasno, in zato hoče imeti nos zraven čisto pri vsaki stvari, ki jo počnemo. Obožuje ljudi, kakršnekoli .... stare, mlade, velike, majhne, debele, suhe .... samo, da čohajooooo ... čimveč in čimdlje. Ta boljša prijatelja sta z dimnikarjem ker odpre tisto črno luknjo in ji dovoli vtakniti glavo noter
Pa pohaja rada, kjerkoli in kadarkoli .... vedno za akcijo ne glede na vreme .... in ker ji gre vedno na smeh je malo ljudi, ki jih ne bi omehčala vsaj toliko, da ji rečejo kakšno prijazno besedo.
Tudi doma lepo sprejme vsakega ... se še ni zgodilo, da bi zalajala, ko sliši zvonec .... da pa z repom in zadnjim koncem jasno vedeti, da je pripravljena na čohanje zdej, prec in takoj, ko kdo stopi skozi vrata.
Je pa zato na vrtu pravo okokućno lajalo .... kadar je razpoložena je prav nemogoča ... lajanje je prevzela od drugih psov na vasi in prav hecno je, ko se človek ustavi, ji reče prijazno besedo in jo malo počoha takoj utihne in se hiti nastavljati - tako da se v bistvu bolj dela, da je čuvaj kot da bi zares bila (pa ne tega okrog govoriti ker so sosedom pred kratkim vlomili v hišo
)
V začetku leta je dobila družbo - dva hrtuna, ki sta pod komando druge šefice. Najprej je bila na smrt užaljena, jih popolnoma ignorirala in se na svojo željo odselila iz hiše. Jaz sem nepričakovano morala na trodnevni seminar doma pa ni bilo nikogar, ki bi uspel prepričati Gito, da je topla hiša vseeno boljša od bivakiranja v pol metra snega na -15st. Da se je pred tem vsak dan stiskala pri meni na postelji ni treba najbrž niti omenjati
Pa smo tudi to rešili in jo prepričali, da bo kljub dvem mini okostnjakom, ki se sprehajata po hiši še vedno šefica in da se zaradi takih malenkosti res ni treba sekirati
No, precejšnjo vlogo pri tem sta imela tudi tamala dva, ki se sploh nista pustila prestrašiti in sta šefico počasi tako omehčala, da je naposled ugotovila, da cimri sploh niso slaba stvar
In tako se je začelo ....
Pesjani so sedaj že veliki ... čas je naredil svoje in kar naenkrat se je zgodilo, da smo bili vsi skupaj na sprehodu ... nekje na pol poti sem z Gito hotela sprehod podaljšati ampak šment baba brez hrtunov ni hotela sama naprej
.... in tako smo morale najprej tamala dva spremiti do hiše in ko se je prepričala, da sta na varnem smo šle same še en krog
Toliko od naju zaenkrat
lp i.
Jana. Vse pravice pridržane.
