nemška bokserka in pasja šola

[Jana]

Nimam časa zdajle kaj več napisat, zato samo na kratko:

Kdaj boste ljudje nehali kupovat pse neke pasme po tem, kar vidite na youtubu in pri enem frendu?

Psi (tudi iste pasme) so kot noč in dan, še posebej pa za bokserje velja, da so odraz svojih lastnikov. Prva stvar, ki je potrebna, je ta, da poštimaš sebe, narediš pri sebi red, postaviš pri sebi pravila in se šele potem spraviš popravljat, kar je narobe pri psici. Nimam časa iskat, vendar vem, da si nekaj navetov tukaj že dobila. Koliko si jih upoštevala? Nimam pojma, vendar nič ne gre čez noč in res prav nič ne naredi naš bokser, če ne naredimo najprej mi pri sebi totalno čistko - red, red, red in še enkrat red! Ko se reče, da se ne skače, se ne skače in se psa popravi 10x ali pa 20x, če je treba (nič se ga ne tolče, še manj se ga v tla zabija). Če se reče ne na kavč, pomeni to, da ne na kavč ne danes, ne jutri in ne pojutrišnjem. Ko se reče prostor, je prostor. Ko se reče, da divjamo zunaj, divjamo zunaj. Ko se reče, da se igramo notri miselne in druge igre, se igramo notri miselne in druge igre. Ko se reče, da mora dati mir, mora dati mir (če ga ne da, korigiraj tako dolgo, da bo vsaj nekaj minut mir). Ko je treba lulat, gremo na štrik in ven lulat - čez dan pač tolikokrat, kolikokrat je treba, če je treba nazadnje zvečer ob 12h ali še kasneje, potem je treba takrat; in če je treba zjutraj prvič že ob 5h, je treba vstat "na uro" in peljat lulat ob 5h. Za jest je zjutraj ob uri in zvečer ob uri, vmes samo za zasluženo nagrajevanje. Za igrat je danes ena igrača za čvelit in jutri druga (včerajšnja se pospravi). Zunaj se psico zaposli na polno (se ne čveka, telefonari, poseda ... vmes). Zaposliti jo je treba na različne načine, ker sicer se bo naveličala in spet ne bo efekta (ti boš jokala, ona pa bo zganjala bedarije). Najprej jo animiraj, da bo pozorna nate. Vsi bokserji, ki sem jih do sedaj spoznala (pa jih ni malo), so bili navdušeni nad žogicami ali kakšno drugo igračo. Izkoristi to, ker sem prepričana, da je tvoja tudi. Pokaži ji, da si ti veliko bolj zanimiva od okolice. Ne bo pa šlo zlahka, bo pa vseeno pri tej starosti veliko lažje, kot čez leto ali dve.

Vsekakor so bokserji lahko krasni spremljevalci tudi ob otrocih, se pa bojim, da bokser s histerično skrbnico ne bo mogel tak postati sam od sebe.
Torej, najprej samo sebe porihtaj in TAKOJ se zmeni za pasjo šolo ali kakšne individualne ure pri strokovnjakih za vzgojo psov.

[mamaF]

Sicer se ona na travniku sama zaposli, tak da meni ni treba dosti delat, itak ne vidi mene, vidi travo. Takrat je lahko na istem travniku še 10 psov in je to sploh ne briga. Ne vem, kaki red naj naredim pri sebi, res ne. Kolk vem, mam js svoj red, samo v njeno glavo je ta red težko zabit.

Kes sem ravno "frišna diplomantka" male šole, se bom vmešala in obregnila ob tole zgoraj. Sicer pa nimam bokserja, ampak 8 mesečnega mešančka, ki ni podoben nobeni pasmi. Ampak to itak ni važno, princip dela s psom je povsod enak.

Poglej, ti si napisala, da se "psička na travniku sama zaposli in tebi ni treba dosti delat ..."
Že zaradi tega stavka, je po mojem nujno, da gresta v malo šolo. Mogoče se ti bo zdelo bedasto, ma je res. Nas so najprej učili aktivne igre s psom in navezovanja psa nase!
Če pustimo psu, da si na sprehodu najde svojo "družbo", pa naj bodo to kakci ali plastične vrečke (to ima moj strašno rad, bljak) ali kupi trave, ali druge živali ... je logično, da mu ne bo mar zate. On se lepo zabava, zakaj bi te torej sploh "šmirglal", če z njim nič ne počneš?
Razumeš, kaj hočem povedati? Vodnik mora biti psu prva in edina "zabava" oz. magnet in mora dobiti pozornost psa, takrat, ko jo želi. To pa se lahko doseže samo na en način - da je sprehod "aktiven" - torej da psa ne prepustiš samega sebi, ampak ga ves čas "aminiraš".
Lahko je to recimo popuščanje daljšega povodca in nekakratno klicanje k sebi, ki mu sledi lepa nagrada, ko pes navdušeno priteče na tvoj klic. Lahko je metanje žogic en del poti za začetek svetujejo dve žogici, eno vržeš kolikor dopušča povodec, da pes teče za njo, ko to spusti ga pohvališ, vržeš drugo in prvo pobereš in tako "prebrodita" en del sprehoda.
Sproti se pohvali vsak pasji pogled proti tebi, ko mu daš nek znak, ki pomeni "halo, tvojo pozornost rabim" ...

Ma nima smisla, da vse to pišem, ker boš vse v praksi izvedela v mali šoli. Glej, midva z mojim Rokom sva na poligonu naredila zadnji izpit z odliko, pa da ne boš mislila, da zdaj kar čudežno hodiva naokoli brez vlečenja, kopanja lukenj ... Ni šans, mulc je še mlad in nabrit in na dveh dolgih sprehodih dnevno se krepko igrava, nagrajujeva vse "lepo" vedenje, vadiva osnovne vaje poslušnosti, odpoklic ... skratka, ves čas se moram truditi, da imam njegovo pozornost ... v bistvi moji sprehodi niso kr' neki, ampak delo - točno tako, kot so nam v naši mali šoli napovedali. In zavedam se, da bo to delo ostalo del mojega vsakdana, ampak meni je tako všeč, ravno zaradi tega sem iz "zaležane mačkarce" postala "aktivna pesjanarka".
Skratka: sprehod je delo s psom, pa če se strinjaš ali ne (no, če se pes ne strinja, je kaos, itak).

Poglej zdaj moj primer, kako pes "uboga" vodnika, če najde nekaj, kar mu je bolj všeč
Včeraj mi je recimo (odvezan s povodca, ko sva ravnokar divjala z njegovo cufko) pes zviznil na kup gnoja v bližini hiše ...
Kaj misliš, da se je odzval na moj klic? Ali, da je spustil iz gobca kepo gnoja, ko sem kričala "spuuuustiii"? Ali, da je ostal "na prostoru", ko se je končno umiril, legel na tla in začel zaljubljeno oblizovati tisto kepo gnoja. Jaz sem se zadrla "prostor" in šla počasi proti njemu, je že kazalo, da se bo zgodil čudež, dokler se mu nisem približala na doseg roke ... Aja, skočil je pokonci kot opica in začel z manjšim koščkom tiste svinjarije v gobcu nabijati kroge okoli mene.
Ben, nekako sem ga toliko zmatrala, da sem ga lahko spet pripela povodec in scukala tisti gravž iz gobca. Ampak - zaradi ušivega koščka gnoja, ki je bil v tistem momentu vreden 1000x več kot jaz, sem bila čisto nemočna. Pes me ni šmirglal "pet posto", razumeš? No, ja dobra sem mu bila kvečjemu za partnerja pri igrici "catch me if you can", kakor si jo je on zamislil, grrrrr.
Odličnjaka v mali šoli, japajade. Ja, na poligonu je vse OK, ko pa si doma, se ti maščuje sekunda nepozornosti, tako gre to.

Mala šola bo super šola za obe, boš videla! Kar pogumno se lotita, pa ne obupovat - na koncu je ni lepše nagrade, kot pes, ki te veselo pogleda, ko narediš tlesk z jezikom, na drugi strani poti pa je lahko nevemkakšno čudo. Vso srečo ti želim

[rem]

Mala šola je v bistvu učenje skrbnikov, kako delati s svojim psom.
Tam je prikaz par vaj.
Vadba pa sledi doma.
Tam boš šele videla koliko je načinov,da tvorno sodeluješ pri vzgoji psa.
Če bosta doma pridni,bosta pri naslednji uri lepo pokazali kaj sta se skupaj naučili.
Sem kar sigurna,da boš po par urah v šoli, zelo ponosna na svojo psičko.
Veliko uspeha vama želim.
 

[enaNika]

Hja. Jutjub res ni najbolj merodajno vodilo za nabavo psa. Oziroma SPLOH NI VODILO! Tudi primerjava mojega (tvojega) psa z nekimi tam videnimi je brez smisla.

No, tole velja bolj za v prihodnje in za koga drugega, ki bi ga obšle podobne ideje - da jih takoj v štartu opusti. Ti pa si, kjer si, in se mi zdi pohvalno, da vsaj iščeš rešitve.

Iz šole te prav zanesljivo ne bodo vrgli, še najmanj zaradi tega, ker psička ne bi ravno vzorno delala vaj. In pravzaprav je dobro, da najprej pokuri nekaj energije in se šele potem lotiš dela. Malo sem sicer v dvomih okrog enourne hoje, ker se zna dolgočasiti in jo bo treba motivirati, da gre naprej. Ampak vsaj poskusiti ni greh in če se bosta naučili vsaj malo, je to še vedno več kot nič.

Če navežem spet nazaj na začetek. Osnovno pravilo pri vzgoji psa je doslednost. In zato je eno od osnovnih meril pri izbiri, da pretehtaš, ali znaš biti bolj trmast od določene pasme (mešanice, posameznega primerka...). V mislih imam umirjeno trmo, brez popuščanja živcev. Če je "sedi", je "sedi". Če ne zdaj, bo pa čez 5 minut ali čez eno uro, ampak najprej bo "sedi" in šele potem naslednje dejanje. In vmes ne smeš obupat, se zdolgočasit, popustit, znoret in kričat...

No, bokserji so malo posebne cvetke in jih je kot takšne tudi treba jemati. Se jih da sicer čisto normalno tudi šolati, ampak jim je pretiran dril čisto brez veze in odveč. Več učinka ima vzgoja skozi vsakdanje situacije. Torej nekako tako: v šolo greš zato, da se socializira in zato, da se TI naučiš izvajanja posameznih vaj. Potem pa to po malem, tudi skozi igro, prakticiraš npr. med kuhanjem kosila, gledanjem televizije, na sprehodu itd. V šoli preveriš, če ste kaj napredovali (in se ne sekiraš, če niste), si v družbi, psička prav tako, se naučiš naslednje vaje in jo spet vkomponiraš v vsakdanjik.

Glede (pre)grobe igre: ko se začne igrati preveč grobo, igro obvezno prekineš in psa ignoriraš, dokler se ne umiri. Potem lahko spet povabiš k igri, ampak samo, dokler je po tvojih merilih. Če ni, prekineš in ignoriraš. Itd.

Glede skakanja na ljudi: je možno do neke mere umiriti. Ampak bokser pač nikoli ne bo nezainteresiran buhtelj, ki bo sedel nekje v kotu in se ne zanimal za okolico. Sem bila že kar pri nekaj bokserjih na obisku, pa so mi še čisto vsi sedeli vsaj v naročju, če že ne nekje na rami. Takšni pač so.   

In tudi glede (bodočega) otroka se nima smisla vnaprej sekirat. Mali otrok in pes itak ne smeta biti nikoli brez nadzora skupaj.  Po drugi strani pa psi ponavadi dobro vedo, do koga so lahko štorasti in do koga morajo biti pazljivi. In bokserji imajo po pravilu zelo radi otroke, ampak če se ti bo zdela tvoja preveč nepazljiva, boš pač posegla vmes in ne boš dovolila igre.

Skratka, mirno in vztrajno, pa bo šlo.

Svetujem pa še branje tega sestavka, ki mu preprosto ni kaj dodati: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1030

[Jana]

Prav nič ti nočem, komentirala sem tisto, kar si napisala. Želim ti, da bi bila tvoja bokserka pri tebi zadovoljna psica, zadovoljen bokser je pa samo tisti, ki ima stabilnega lastnika, ki z njim dela in mu delo nudi in ki ga nauči vsega, kar mora bokser vedeti za svoje stabilno odraslo življenje. To lahko dosežeta samo z delom in redom. Nabavila si si predstavnico delovne pasme. V celoti se tega zavedaj. Vsaj do dopolnjenega drugega leta je težko tudi za tiste, ki vemo, kako se psa spravi do kolikor toliko stabilnega odraslega psa, še toliko težje pa je to za tiste, ki ne veste prav, kaj ste pripeljali domov.

Pri vseh pasmah je treba vložiti v vzgojo kar nekaj energije, potrpljenja in časa. Sem delala z več nemci in z dvema bokserjema. Oboje sta delovni pasmi, oboje ima veliko energije, vendar bokser prekaša nemca - ne samo v energiji, temveč še marsikje drugje, predvsem pa v tem, da nikoli ne popušča in nikoli mu ne zmanjka domislic, kako si zapolniti prazen in dolgočasen dan. Tudi v poznih letih ne.

Krasno sta ti napisali mamaF in enaNika, predvsem tole:

Skratka: sprehod je delo s psom, pa če se strinjaš ali ne (no, če se pes ne strinja, je kaos, itak).

Osnovno pravilo pri vzgoji psa je doslednost. In zato je eno od osnovnih meril pri izbiri, da pretehtaš, ali znaš biti bolj trmast od določene pasme (mešanice, posameznega primerka...). V mislih imam umirjeno trmo, brez popuščanja živcev. Če je "sedi", je "sedi". Če ne zdaj, bo pa čez 5 minut ali čez eno uro, ampak najprej bo "sedi" in šele potem naslednje dejanje. In vmes ne smeš obupat, se zdolgočasit, popustit, znoret in kričat...

No, bokserji so malo posebne cvetke in jih je kot takšne tudi treba jemati. Se jih da sicer čisto normalno tudi šolati, ampak jim je pretiran dril čisto brez veze in odveč. Več učinka ima vzgoja skozi vsakdanje situacije. Torej nekako tako: v šolo greš zato, da se socializira in zato, da se TI naučiš izvajanja posameznih vaj. Potem pa to po malem, tudi skozi igro, prakticiraš npr. med kuhanjem kosila, gledanjem televizije, na sprehodu itd. V šoli preveriš, če ste kaj napredovali (in se ne sekiraš, če niste), si v družbi, psička prav tako, se naučiš naslednje vaje in jo spet vkomponiraš v vsakdanjik.

Svetujem pa še branje tega sestavka, ki mu preprosto ni kaj dodati: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1030

Preberi Santija. Se rada s svojo psico valjaš in "cufaš" za igračo? Se kdaj "crkljata" skupaj v pasji postelji? Ji kdaj pomagaš bezati koščke sira iz plastenke? Ji kdaj skrivaš "priboljške" pod dekico? Se kdaj lovita na travniku? Si jo kdaj opazovala, kako grunta, kaj bi bilo za počet, kako najti kakšen zanimiv prepovedan "sad" ...? Vse to je bokser in vse to spada k življenju z bokserjem. Vedno je treba biti korak pred njim, vedno si je treba vzeti čas zanj in vedno je treba razumeti njegovo željo po akciji.

Fantastično prijateljico imaš, le razumet jo moraš najprej.

Praviš, da je bolj nemogoča od bokserjev, ki jih poznaš. Ne vem sicer, kaj ti smatraš pod to oznako (lahko gre samo za pomanjkanje vzgoje in dela, lahko pa res gre za nekoliko bolj živahno predstavnico pasme), imam pa sama 7 in pol letno bokserko, ki je veliko bolj aktivna od vseh, ki jih jaz poznam, pa le-teh res ni tako malo in niso samo od tu in tam od kakšnega znanca. Dve leti je bilo res zelo naporno, ker sva imeli kup zelo hudih omejitev zaradi bolezni, na njeni energiji pa se tudi bolezen ni nič poznala. Samo z mojo neznansko trmo in vedenjem, kam želim z njo priti, sva tja tudi prišle - je normalna bokserka, ki še vedno potrebuje vsakodnevno zaposlitev zunaj in v bajti, ni pa več kot sneta sekira, ki bi se ji vsake toliko strgalo. Vse se da, le treba je najprej pri sebi porihtat in se v red spravit - jokanje, vpitje, prošnje, cepetanje ... ne prinašajo nikakršnih uspehov, pes jih ne razume in ne ve, kaj naj bi bilo po gospodarjevem prav in kaj narobe. Ti si tista, ki moraš postaviti pravila in ti si tista, ki jih moraš najprej dosledno izpolnjevat, šele potem bo lahko bokserka (tudi vsaka druga pasma) vedela, čemu mora slediti. In ne popuščamo. Če kdo, potem bokser ve, kdaj smo se "zmotili" in je nekaj dovoljeno, kar je sicer prepovedano. Vsak tak kiks si zapomni in poskuša in poskuša, če se bomo morda pa le spet kmalu zmotili. To je red in nič drugega in red imajo vsi psi neznansko radi. To je tudi zadeva, ki vodi k povezanosti psa z vodnikom in le-ta vodi v krasno skupno življenje skozi vsa leta, ko nas naš bokser (ali katerikoli drug pes) spremlja.

[mimi89bu]

Sem prebrala Santija. Super opis. Sta si zelo podobna vizualno z našo bejbo. Sem pa to že brala dolgo nazaj. V bistvu sem res kar dosti brala o pasmi, tudi na vaši strani. Samo branje le ni isto kot potem imeti to. Jaz sama vem, da imam dosti energije za boksija-je pes zame, le učenje me zbega,mogoče zato,ker je bilo učenje Pikeca dosti lažje in hitrejše. Karakter imam tudi skoraj takšen kot Jessy.

[GinaAshi]

Res si punca in pol da zdržiš vse to! Marsikdo bi v taki situaciji kot si jo imela ti doma preprosto psičko "porinil" v zavetišče. Verjamem da ona čuti kako jo imaš rada, in verjemi da tudi ona tebe obožuje! Čuti pa tudi ves stres, ki se je nabral v tebi in verjemi da ravno to dela njo še bolj trmasto in neubogljivo. Jaz imam doma 5 mesečno bokserko, s katero nimam problemov. Energije ima za izvoz, ampak poskrbim da jo porabi tam ko treba, ne v stanovanju. Svetujem ti da na sprehod nikoli ne greš brez igrače (frizbi,žoga) in nagradic (narezan sirček,salamca), vendar pa igrače ne uporabi takoj ko pride na travnik! Najprej se dobro nahodita, obvezno mora biti na povodcu (ne flexi), ter za vsako lepo vedenje, hojo ob nogi ali za očesni kontakt s tabo jo takoj nagradi! Posebej pomembno je da na začetku nagrajuješ vsako pozornost ki jo nameni tebi! Ko pa se dobro sprehodita in malo povadita pridnost, pa ji za nagrado privošči še igro z igračo. Ta igra ne sme zgledati tako, da se ona sama igra z njo, ampak moraš biti tudi ti zelo aktivna. Tudi pri igri nagrajuj vsako lepo vedenje, ter vsak njen prihod nazaj k tebi. Bodi čimbolj mirna in prepričana sama vase in vanjo, da vidve zmoreta in verjemi mi, da bosta zmogle! Vso srečo vama želim!