Živalim najbolj "prijazno" kmetijstvo

[fižolova župca]

Čaja, nima smisla klicat jih, ker tega ne moreš nikjer 100% preverit, to je poslovni dogovor trgovske verige in dobavitelja mlečnih izdelkov.
Če ti jo izda kdo od zaposlenih ali bi kdo dobil občutek, da ti jo je posredoval kdo tak, ima dotična oseba lahko precej težav. Recimo da gre za zelo zelo verjetno govorico.

[čaja]

Imam kar dober vir informacij, bomo videli kaj bo.   Dvomim pa zato, ker Planikino mleko spoznaš po embalaži in temu, da mleko ni homogenizirano. Dvomim, da bi šli za Hofer posebno linijo delat.  

[fižolova župca]

Jaz sem za H... tako ali tako napisala zvezdice. Ne trdim nič.

[čaja]

Jaz sem za H... tako ali tako napisala zvezdice. Ne trdim nič.

Seveda, saj tudi jaz ne morem. Bomo morali po okusu ugotoviti. 

[Skuiki]

A mi lahko kdo pomaga pri mlekomatih ... če jaz pravilno razumem, je lahko vsak mlekomat od druge kmetije? Se pravi, da bi teoretično lahko našla kmetijo, ki je živalim bolj prijazna in kupovala mleko potem samo tam? Zaenkrat sem ugotovila, da obstajata dva eko-mlekomata, v Kočevju in v Kopru (v Lj. ni nobenega), kaj pa ta "eko" dejansko pomeni pa še nisem odkrila (če je potem tudi za krave lepše poskrbljeno, ali so recimo samo hranjene drugače).

Glede jajc pa jih jaz vseeno večinoma kupujem v trgovini, če se mi pa ponudi prilika po "domačih" vzamem takšne.

Se spomnim lani mislim, da je bilo poleti, sva šla z mojim v lokalno mini trgovinico tam v beli krajini. In zagrabim jaz pač ena jajca (izbire ravno ni bilo) in pravi prodajalka, da naj raje vzamem tista v "ta grdi" škatli, ker so domača od lokalnega kmeta (celo vem katerega). Je bilo pa fajn videt, da lokalci "prodajajo" v lokalni trgovini

Ja, mleko v mlekomatu je od posamičnega kmeta. Tudi jaz v Ljubljani nisem našla še nobenega eko-mlekomata.

Eko mleko pomeni, da krave ne smejo biti hranjene s krmili, prav tako morajo biti na paši (kjer pašne površine niso obdelane s pesticidi). Iščem pa še kakšen uraden vir, kjer bi bilo to tako pregledno opredeljeno, kot je v brošuri o jajcih, ki jo je prilepila FŽ.

Sem pa našla tudi podatke o eko-volni: ovce morajo biti iz proste reje, ne smejo dobivati toksičnih preparatov proti zajedavcem, volna ne sme biti obdelana z belili.

[čaja]

Ko smo že pri virih informacij... Eko, bio in ne vem še kakšne oznake imajo neko svojo težo zgolj v nekaterih članicah EU (moram priznati, da je Slovenija kljub vsemu pri tem še kar zgledna), ali - če povem malo bolj neposredno: na nekaterih vstopnih (in ne samo vstopnih, tudi pri domači vzreji in pridelovanju v nekaterih članicah) se raznorazne eko, bio in druge "zdrave" oznake delijo brez kakršnegakoli nadzora ali v najboljšem primeru z izredno pomanjkljivim nadzorom.
Nisem noben pristaš akcij tipa "kupujmo slovensko", vendar že zaradi poklica, ki ga opravljam, vem da so pri nas kontrole (zaenkrat - dokler konkurenca ne bo še močneje pritisnila na domače proizvajalce in trgovce) še vedno več kot zadovoljive. Poceni gor ali dol, hrane v H**** in L*** ne vzamem niti zastonj.

Vsega tega se bolj ali manj zavedam. Vendar jaz vseeno raje kupujem eko živila (ki imajo certifikat), ker mislim, da je vseeno manj možnosti, da je špricano z nevemčim kot konvencionalno pridelana hrana in da je za živali (v primeru mleka in jajc, mesa ne jem) nekoliko bolje poskrbljeno.  Kako zanesljiva pa je kontrola eko izdelkov npr. pri Šp*** trgovski znamki? A njihove izdelke certificira matična država (npr. Avstrija) ali so (tudi) pod našo kontrolo?
Sicer pa je najbolje, da če že ne pridelaš sam, kupiš direktno pri kmetu, za katerega veš kako ravna z živalmi in na kakšen način prideluje hrano.

[Houdini]

Jaz imem še ene mleko(mat) vprašanje (se pa nanaša na marsikaj posledično). Nekatere kmetije ne trdijo, da so bio ali eco, trdijo pa da gre pri njih za integrirano pridelavo (ki jo nadzira ta in ta...). Ministrstvo za kmetijstvo o integrirani pridelavi pravi:

Integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdrava hrana. Bistveni cilji integrirane pridelave so:
- uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
- prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi, veterinarsko- farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem se doseže enak gospodarski učinek,
- pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,
- nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev,
- pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo),
- gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
- pred gnojenjem redno izvajanje analiz in s tem preprečevanje prehoda nitratov v podtalnico ter kopičenja nitratov rastlinah,
- kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti,
- pridelava zdravstveno neoporečne - varne in kakovostne hrane.

Se pravi gre vseeno za izboljšano različico "klasike"?

[moksa]

Kako zanesljiva pa je kontrola eko izdelkov npr. pri Šp*** trgovski znamki? A njihove izdelke certificira matična država (npr. Avstrija) ali so (tudi) pod našo kontrolo?

Odvisno od porekla blaga in od tega, kje se opravijo uvozne formalnosti. Med uvozniki je splošno znana praksa, da se npr pripelje kontejner z blagom raje na Rijeko kot v KP, od tam se ga pošiba na Madžarsko (prva vstopna EU točka), kjer ni problem iti skozi razne fito+zdravstvene+veterinarske kontrole in bum - blago se ocarini in je dano v prost promet, mi pa pojma nimamo, kaj damo v usta in želodce. S certifikati se delajo čudeži, če lahko ponoči mirno spiš. Jaz imam raje miren spanec in zato raje vidim, da mi inšpektor v prehrambenem artiklu najde salmonelo in prepove uvoz, kot pa da mi žigosa dovoljenje, najdbi navkljub.

Sicer pa je najbolje, da če že ne pridelaš sam, kupiš direktno pri kmetu, za katerega veš kako ravna z živalmi in na kakšen način prideluje hrano.

Absolutno.