s.holms, žal se moram v velikem delu strinjati s teboj. Sploh tam, kjer govoriš o vodstvih društev in klubov. Jaz bi dodala še druge KZS strukture (sodnike, inštruktorje ... in ostal 'kader'). Mi je pa to, da je veliki večini navzven vse prav, zagotovo nadvse zanimivo, saj po kuloarjih poslušamo vse kaj drugega.
V resnici ni s statutom nič kaj posebnega narobe, le upošteva se ne. Žal je to neupoštevanje videt povsem sprejemljivo za veliko večino slovenskih kinologov. Pač, po sistemu, dokler so drugi vpleteni, nas pač ne briga. Tako je bilo vse do lanskega leta, ko so začeli letet okostnjaki iz omar. Kar naenkrat so začeli 'padat' tisti, ki so še 'včeraj' menili, da se jim to ne more zgoditi, da so v slovenski kinologiji nepogrešljivi in imajo trdne povezave. Kinološka in splošna javnost pa tiho. Po sistemu - ko bomo (če bomo) prišli mi na vrsto, bomo že skočili v luft. Enkrat. Potem nam bodo pa drugi povedali, da se drugič ne splača skakat, ker je tako že xy let, pa bo še nadaljnih xy.
Ampak, ko mal pomisliš, se zaveš, da pa bi le kinologija morala biti nekaj drugega in da je skakanje smiselno, če začnemo takoj vsak sam zase. Predvsem bi morali težiti za več ljudmi, z več elana, z več zamislimi, z novo energijo in pripravljenostjo učiti se in delati s psi in ljudmi. Najprej je vsekakor treba porihtat, kaj je prav in kaj ne - za kinologijo, kinologe in pse, pa tudi za povsem 'navadne' lastnike, na splošno in ne samo za en majhen del. Torej, najprej pravila in spoštovanje le-teh s strani vseh, brez izjeme.
Ko z medijskega stališča gledam zadeve, dobivam iz objave v objavo občutek, da je KZS samo ene par ljudi, predvsem pa dva - predsednik in en podpredsednik. Meni se je vedno zdelo zanimivo predstavljat različne ljudi. Recimo, tiste na Top20 2011 in drugih štengah. Pa tiste, ki so bili povabljeni. Pa razne tekmovalce, pisce strokovnih materialov, razstavljalce, vzreditelje ... Pri sedanjem dogajanju dobi človek občutek, da poleg 'vrha' ni nikjer nikogar, le tu in tam nekaj imen v seznamu legel, pa tu in tam kakšen razstavni ali tekmovalni rezultat. Veliko hvale vodstvu (samemu sebi), uspešnim sestankom, združevanjem, uspešni? skupščini, uspešni izvedbi tega ali onega, izjave vedno enih in istih ... Brez napak. Napak ni. Jih ne opazijo? Smo prekritični, pa rabijo najprej tri leta hudih vzpodbud, da bodo potem v zadnjem letu tega mandata uspeli videti, da je bila storjena tudi kakšna pomanjkljivost? Recimo katastrofa, ker že toliko let in ob mnogih spremembah postopkov v realnosti ni PSD, niti strnjenih in razumljivih opisov sprememb sproti? Pa katastrofa, da januarja 2012 še ni zaključeno leto 2010 in vse do nove skupščine tudi ne bo? Pa to, da imamo kar dva Nadzorna odbora, o njunem delu pa nobenega pojma. In da je kinologe po terenu strah - kdaj bodo zaradi njim ne povsem jasnih razlogov izgubili to ali ono licenco, kdaj bodo izgubili to ali ono prireditev, kdaj bodo izgubili to ali ono pravico, kdaj bo kazenska ovadba vložena proti njim ... In so raje tiho. Kot miške. Da jih ja ne bi kdo opazil. Ker se lahko njihova kinološka pot konča, še preden se je sploh dobro začela. Povsem dopuščam možnost, da vsi samo igrajo svoje strahove in da so v resnici slovenski kinologi nadvse zadovoljni s svojim udejstvovanjem v naši skupni organizaciji, saj se lahko polno izkažejo na vseh, za njih zanimivih področjih, brez vsakršnih ovir na poti, predvsem pa so nadvse zadovoljni z delom izvoljenih predstavnikov te organizacije.
Pri teh zadnjih kolobocijah mi je silno fascinantno, da je mnogim čisto vseeno, za kaj se gre in kam se gre. Bi jih bilo potrebno zbuditi drugače? Recimo, na kakšen klasično slovenski način? Poskusimo:
- Vsi najraje špegamo čez najvišje ograje v soseski. Višja in bolj zaprta je, bolj smo firbčni, kaj se skriva za njo, večje zgodbice se pletejo okrog skritega dogajanja. Ste se v slabih treh mesecih od oktobrske skupščine do januarske objave zapisnika kdaj vprašali, kaj za hudiča bo tako skrivnostnega v njem, da ga ni in ni? Jaz sem prvi mesec še nezainteresirano čakala, potem pa sem se začela spraševati. Čisto po slovensko
. Bila sem na skupščini, videla sem objave v novembrskem Kinologu in pričakovanje, kaj se bo znašlo v zapisniku, je bilo pač zelo veliko. Na podlagi objave o sprejetih poročilih, se mi možnost, da se v zapisniku znajde sklep, ki ga na skupščini nismo sprejeli, sploh ni zdela nemogoča. To se seveda ni zgodilo, misel na to pa je bila zaradi skrivnostnosti pač prisotna, čeprav se je zdaj izkazalo, da brez osnove. Je bilo potrebno vzbujati pri ljudeh take misli? Saj ni v zapisniku nič takega, kar bi bilo treba skrit. Vam je vseeno? Se vas ne tiče? Vas nič ne zanima, zakaj je bil zapisnik objavljen šele na zahtevo 'neposlušnih' nadzornikov, ki se jima istočasno maha s Kazenskim zakonikom? Se je česa kdo ustrašil? Teh dveh ne več priznanih nadzornikov? Informacijske pooblaščenke?
- Zdaj zapisnik je, stara nadzornika nista razrešena, nova pa ne izvoljena po pravlih v Statutu. A se nič ne vprašate, zakaj? A vas nič ne zanima, kaj je v papirjih tako skrivnostnega, da jih stara nadzornika ne bi smela videti, nova pa jih lahko? Ne glede na to, da pravijo, da sta jih tudi stara nadzornika menda sredi leta na vsem lepem smela videti, je zaplet naravnost fantastičen, saj zaradi tega zapleta še vedno niso sprejeta poročila za leto 2010. Po statutu bi lahko kadarkoli med februarjem lani, ko se je zaplet začel, in danes, predsednik KZS sklical izredno skupščino in skupno bi razrešili neposlušna nadzornika povsem v skladu s pravili, ter po volilnih pravilih izvolili druge nadzornike. Vas nič ne zanima, zakaj se to ni zgodilo, temveč se je raje celo leto pinkponkalo v tri dni in se pinkponka še naprej? Zakaj se tudi na zadnji skupščini zadev ni rešilo v skladu s pravili?
- s.holms izpostavlja lansko prekinitev objavljanja zapisnikov sej raznih organov KZS. Sprašujem se, kaj takega je v teh zapisnikih, da jih je treba skrivati pred članicami in javnostjo? Prej so bile brez težav objave sprotne, po začetku zapletov z neposlušnima nadzornikoma so bile objave praktično povsem ukinjene. Vas nič ne zanima, kaj je razlog za tako ravnanje vodstva KZS? Je povezano z obtožbami zdaj že nepriznanih nadzornikov? Lansko pomlad so 'postavili ograjo okrog KZS' in zdaj jo vsak dan višajo. Zakaj nas silijo 'kukat' v tisto, kar imamo člani članic pravico vedeti? Javnost delovanja ene 'odprte' zveze niso vedno višje ograje. Niste nič firbčni, kje so razlogi?
- Na skupščini so bili (najeti in najbrž plačani) varnostniki, ki so varovali ... hm ... koga? Vas nič ne zanima? Ste se kot delegati čutili ogrožene? Pred kom? No, jaz sem se čutila ogrožena ravno s strani teh varnostnikov. Narobe svet? Bi rekla. Varnostniki naj bi varovali. In so. Samo ne nas, delegatov. Koga potem? Pred kom? Za čigav denar? Niste nič firbčni?
Da ne bom samo kritična, je vsekakor veliko tudi za pohvalit. Vendar se bojim, da moje pohvale na 'zvezni ravni' ne bodo tako učinkovite in odmevne, kot pohvale samemu delovanju vodstva s strani prav tega vodstva, pa bom raje pustila še naprej glavno besedo pri pohvalah njim. Bi pa namesto teh tekstov, ki jih pišem v zadnjem letu, veliko raje pisala o novih strokovnih pravilih, o transparentnosti delovanja zveze, o novi zakonodaji in pravilnikih, ki so v pripravi, o mnogih prireditvah, ki se bodo v tem letu dogajale po celi Sloveniji in jih bodo organizirali 'majhni' in 'nepomembni' kinologi ... Na pozitiven način - kako skrbni so do članov svojih članic, kako skrbni so do kinologije na splošno, kako poskušajo implementirati svoja uspešna pravila na vse pse in njihove lastnike v Sloveniji in ne obratno (šlamparije in stroške iz splošne prakse slabih evidenc prenesti na najbolje evidentirane), kako se trudijo za izboljšanje vzrejne politike in prakse, kako smo naredili vse, kar je v naših močeh za zaščito pasemskosti pred nestrokovnim poimenovanjem za pasemskega na strokovnih in laičnih ravneh (oglasi, CRP ...), kako se trudimo, da bi se številka članstva začela strmo višati ... in kako smo pri tem uspešni iz dneva v dan bolj.
Verjamem, da smo vsi že do konca naveličani negativnih novic (in strahov, kaj nas kot lastnike psov in kinologe osebno čaka jutri) ter spletk, vendar se zadeve ne bodo uredile same od sebe. Brez informacij in brez našega lastnega razmišljanja pa se kot posamezniki in kot povezani v zvezo bolj in bolj oddaljujemo od rešitev. Informacij pa ni. Jaz nisem tista, ki informacij ne dajem. Zanje se bomo morali vsi obrniti na tiste, ki jih imajo, pa jih skrivajo za vedno višjimi ograjami.