Tarica in Gusar

[neko]

Hvala, Cats.
Če verjameš ali ne- pri vas se vedno nasmejem, ker tvoj Meli gleda natanko tako kot Taši. 95% budnega časa ima široko odprte, napete oči. Mežikat je začel šele zadnje pol leta. 
In res, še vedno, nepričakovani zvoki ga znajo iz ljubega miru vreči po pol metra v zrak. Velikokrat se je v paniki že zabil v predmete...
Moji ga sploh ne kličejo po imenu. Verjetno misli, da mu je ime 'Revček'...
Potrpljenje imamo. In zelo očitno je, da se tudi on trudi in napreduje. Tako kot Meli.
Taši sporoča, da lepo pozdravlja vse sotrpine- te iz te teme in tiste iz sosednjih.

[rava]

Ksantipa, kolk cajta pa je že Taši z vami?

[neko]

Aja, mamaF, Henri je povzel esenco mačjega trpljenja. Skorajda tako realistično kot Mila.

[rava]

zlato naše bitje s pikico je že lumpek in že atija praska, tako da je ati že cel poklan 

sicer se mu vidi, da še cvika.
ampak zdaj ga kdaj celo v prostoru že lahko pobožam.
praktično nič več ni pod posteljo, pač pa čez dan in ponoči spi na moji strani postelje pri nogah.

[rava]

kašljal je in kihal, ker pa po enih 10 dneh ni bilo bolje ampak je kašljal vedno pogosteje, smo šli spet na convenio in probiotike.
enkrat, dvakrat dnevno mu dam brikete.
kljub temu, da so me ustrahovali, da ta maček do konca življenja ne bo smel jesti briketov, kaka najlepše klobasce pod soncem in to brez kakršnihkoli odvajal.

[neko]

Me zelo veseli za Pikija. Končno mu kaže na bolje.

Ne, pri Tašiju ni krivo novo okolje, poleg tega imam oz. sem imela opravka s kar nekaj 'divjački' (Piki na moji hierarhiji recimo velja za že precej domačnega ), tako da to nima veze s tem. Njihove misli brez težav razumem- praktično vsak njihov gib, zvok, strah in previdnost razumem in intuitivno vem kako jih zbezat iz tega.
Tašija pa mi je težje razumeti, ker je mešanica med popolnoma hiper-navezanim udomačenim mačkom in nepredvidljivim divjakom. Mislim, da je težava v nečem, kar je doživel v preteklosti. Če bi vedela, kaj točno je bilo, bi tudi lažje reagirala in vedela kaj pri njem smem in česa ne. Tako pa v bistvu tipam po njegovi psihi. Trial and error.
Sva itak veliko napredovala, zadeve kot je zgodba z mojim očesom, so le ponesrečeni izpadi na vsakih nekaj tednov oz. mesecev. Prej me je redno atakiral, zdaj praktično ne več. Ko sem se ga nekoč dotaknila, me je takoj zagrizel ali spraskal. Zdaj mi pokaže da naj ga pustim- in če oba počasi premikava toleranco, je napredek zelo lep. Pretekla dva dni se je celo po 10 minut cartal brez nelagodja, seveda ne v naročju ali kaj podobnega. Ampak že to, da tako uživa, je super znak. Božam pa ga lahko normalno že nekaj mesecev (kadar stoji). Tudi samoiniciativnih lubijev mi daje veliko. Na rokah se že pusti nosit, še posebej če ga kaj zanima. Zdaj ga lahko obrnem celo k sebi (kot recimo otroka), brez da imam takoj kremplje in zobe v laseh ali na obrazu. Prej to ni bilo izvedljivo. Skratka: glede marsičesa je postal že 'normalen' in v skladu s tem, da želi ves čas biti z mano. Ima pa prebliske, ko ne obvlada energije v sebi.
En razlog je po mojem mnenju dejstvo, da je odraščal s kužkom, kjer ni dobil občutka za ranljivost človečke kože. Še dandanes se mi primarno odziva na žvižganje, priteče kot pes. Še polno drugih indicev za to je. Ko je npr.  (prvi mesec življenja pri meni) skozi okno videl kaj zanimivega, ni mijavkal, temveč spuščal take zvoke, da sem morala priteči pogledat, kaj za vraga so ti zvoki- in ugotovim, da je Taši. Zvenelo pa je natanko tako kot pasji lajež. No, takrat sem ga tudi prvič poskusila priklicati z žvižganjem (ker se na micmicmic in podobne seveda ni odzival)- in v trenutku je pritekel k meni. Še dandanes mu žvižgam, ko ga kličem. Mačjo mimiko in geste je počasi pridobival. Tudi psov se je vedno razveselil, na mačke je sprva bil jezen. Zdaj ljubi tudi mačke. In končno mežika, kadar je zadovoljen. Igra pa se še vedno bolj 'grobomotorično', torej kot psi, ki recimo skočijo drug na drugega, se s prsmi trkajo in grizljajo, se lovijo... Tako izgleda tudi Tašijeva igra z ljudmi. Uporablja celo telo. (Večina mačk uporablja predvsem tačke, se bolj brca, hitri gibi tačk in igra nasploh deujejo veliko bolj gibčno, na hitrost naravnano, ne toliko na moč in grizenje.)

Itak ima nekaj poškodb na telesu, ki govorijo o tem, da bi znal biti mučen, 'trdo vzgajan' ali kaj podobnega. (Po moje ga nekdo ni pravi čas vzgojil, ko mu je pa čez glavo zrasel in povrh vsega še zbolel, pa se ga je znebil. Seveda pred moja vrata.) Med drugim mu manjka nekje 3cm2 dlake, tam je le koža, ker mu je nekdo s kožo vred izrul dlako...  Uho ima malo deformirano, je bolj v obliki 'bananice', tudi tam je bila vidna poškodba. Tudi kriptohrid je bil. Je verterinar mislil, da bo z nekajminutno operacijo odstranil skrito modo. Ampak je sploh ni bilo. Operacija je trajala več kot uro, takega primera še ni imel, pregledal je vse kanalčke, pa ni bilo ničesar. Tako da se je verjetno tudi z njegovo jajčko nekaj 'mehanskega' zgodilo. Menda je lahko krivo vse mogoče- od ugriza druge živali, do... kdo bi vedel.

Tako da je Taši verjetno potreben mehke prevzgoje, ne gre le za razvajenost. Ne smem ga recimo fizično kaznovati, ker znori. (To bi bilo, kot da bi avtističnega otroka ob napadu še kaznoval- dosežeš še hujši napad, ne pa prevzgojo, ker slednja sploh ni potrebna...) Zato ga zdaj npr. zavijem v dekico, če je bil preveč vzhičen/preden (naredim mačjo roladico) in ko se malo umiri- ga spustim. Če se porednost ponovi, ga spet zavijem. Tako ad infinitum, če je treba.  To je pač en primer, kako ga brez fizične kazni prevzgajam.
Rezultat je tak kot si rekla- tudi jaz imam manj težav s kremplji in zobmi. Izginilo še ni. Bo pa.

Oprosti, da sem s svojim mačkom za celo stran spisala v tvojo temo. Ampak hotela sem razložiti, zakaj podpisovanje pakta na njegovi riti ne funkcionira.

[neko]

Hvala, Rava.

Saj pršilka bo verjetno tudi pri nas nekoč morala domovati. Včasih tudi on rabi le to, da mu ustavim afekt.
Ja, za Ma Čkota sem takrat, ko si rekla, da je živel ob fast foodu tudi že špekulirala, da brez človeških nog ni šlo.
Za Pikija pa itak ni besed, kako vesela sem in kako  obema privoščim še tisoč srečnih let (skupaj).
Upam, da bo gospodična Tarči v tem naboru najrazličnejših moških našla svojega princa. Po moje bo kar intelektualec Piki ta pravi.

[rava]

Ma Čko se je ful bal atija, trajalo je nekaj mesecev, preden se je znebil strahu in pokapiral, da niso vsi dedci enaki. 
zdaj ga tudi ati že malo pokrega (če preganja sladkeca ali punčko) in nič ne cvikne ob tem.

Ma Čko zdaj caruje, ampak en konček psihota bo pa verjetno vedno.
moj tjulenček