včeraj je šla naša uiber žabofobna tastara kao žabe čez cesto nosit na bližnjo lokacijo žabjih masakrov.
vzela je tadebele neoprenske veslaške rokavice, pa se žabe kljub temu ni upala prijet
dobro da je bilo žab malo - en cajta je sonabiralcem težila, da je našla žabo in so jo pol čez cesto prenesli drugi.
čez kako uro pa se je odločila, da bo ujela svojo prvo žabo, sonabiralec pa ji je posodil še lonček.
babnica najde žabji nestvor.
in se srepo gledata iz oči v oči.
minuto, dve, tri ........
pol pa žaba proti njej skoči, babnica zatuli in skoči v eno grmovje.
pol pa en cajt globok diha, ful nabilda pogum in se žabe loti z ajmarjem in lončkom.
ujame zverino in jo nese čez cesto.
i tako nekoliko puta.
no, danes je pa fotra vlekla tja, da mu pokaže mesto junaškega dejanja.
nekaj lutata okoli bajerja.
žab ni.
lepo je.
pol pa kar naekrat čisto nepričakovano skoči proti babnici nestvor.
ženska zarjove, tako da so skor race izumrle
, skoči v en blat, se skor do gležnjev pogrezne not in se začne po enem drevesu obešat.
to je bila ta zverina strašna.
dans jih gre spet čez cesto nosit, če bo dež.
to bo spet enga vpitja po gmajni
GMT