sprehodi ...
kot z vožnjo, smo tudi s sprehodi začeli počasi. čim je začel tečnarit, smo spokali in šli domov.
to ni laufarski sprehod kot je to lahko s kužijem - celulitis se nič ne skrči
hitrost seveda zastrašujoča ... kak kilometer na uro .... mogoče

travniki mu niso zanimivi, gozd pa zelo.
maksimalno se izogibamo klasičnim pasjim sprehajališčem.
leze povsod, pleza po drevesih, voha .... ful mu dogaja.
pogovarjam se z njim, ga skušam malo usmerjati, ampak večinoma je pa tako, da on mene vlači okoli.
če imam srečo samo čez grmovje, če je pa nimam pa čez trnje

v bistvu je največji problem lulat in kakat, ker ta zanikrna brezvezna narava nima normalnega peska za mačke
tako da ful cajta tišči, preden se pokaka ali polula, ampak potem se nekako.
nosit se ne pusti čisto nič .... hoče bit na tleh, hoče bit stalno v akciji.
ko ga je ravno na tem sprehodu ati nesel čez potok, ga je fajn ugriznil

na živce mu gre to, ker je na povodcu - bi šel on z veseljem po svoje

od začetka mu je šlo pa tudi strašno na jetra, ker jaz lomastim za njim, ampak se mi zdi, da se je s tem že malce sprijaznil.
se je pa zadnjič pritožil, ker sem mu preplašila ene ptičke.
ampak človeška prikolica ostaja brez pardona

domov pridem zmeraj fejst usrana

on pa ful zmatran, spuca pa se že v avtu.
to bo žur, ko bosta dva.
čakamo, da se malo ogreje.
zadnji sprehod, tik preden se nam je pridružila naša lepa punčka, je izgledal približno takole:
zadnji del poti (makadam, sredi ničesar) lahko sedi pri sprednji šipi pred atijem


vse je treba raziskat

se malo povaljat v nekaj ... nujno


v graben ... ja, to je sploh fensi

takole našpiči tista hecna ušesa

ker norc pa dandanes sploh še hodi po poteh!
no, takole me vlači


taka na pol podrta drevesa so tut fajn

štrik skoz odmotavam .... hudiček ga zamota in napelje čisto povsod


takole, ja, med tistimi vejicami, ki mami klestijo po faci je najbolj fajn

koliko bi on še prehodil in raziskal, če se jaz ne bi tako počasi prebijala čez grmovje

seveda tudi na drevesa splezamo

pa še takole malo po deblu dol

evo, se še malo od spredaj pokažem, kok sem lep


in potem čez dolgočasni travnik nazaj k avtu
