nerodovniški mladički?

[babyjazz]

Leglo sploh ne škodi, razen mladičem, če jih ne moremo oddati in potem v rokah brezvestnih rejcev pristanejo v zavetiščih ali pa ubiti.

leglo samo po sebi psici ne škodi ker so  mladiči z stališča narave samo novo nadaljevanje vrste in so psice razvite za to reprodukcijo. Stavek za učbenike

Gre za to, da so tukaj problem ljudje in samo ljudje. Zaradi psice in narave ti lahko produciraš mladiče. Mladičev ne smeš producirati zgolj zaradi ljudi.

[babyjazz]

to je bil samo medpost. Šlo se je zato,da si trdila o tem kako so mešanci bolj zdravi. vsi pa vemo kako je s tem.

[Teski]

to je bil samo medpost. Šlo se je zato,da si trdila o tem kako so mešanci bolj zdravi. vsi pa vemo kako je s tem.

Tako uči teorija genetike in širine genetskega poola - na splošno pri živalih in ljudeh. Če gre po teh pravilih naj bi, večji kot je genski pool, osebki bili manj obremenjeni z dednimi obolenji. Če je genski pool zaradi geografskih razmer (npr. vasi, manjša naselja in ostali dejavniki) majhen, potem pač to ne velja. če pa govorimo na splošno, pa naj bi bilo tako. Pozor - teorija. Kako je v praksi = ??  Žal nisem iskala raziskav s te tematike in žal ne vem kakšen je dejanski genski pool posameznih skupin psov, ki smo jih obdelovali. Brez dodatnih dejavnikov (že prej omenjenih vasi, itd.), bi po logiki moral biti le-ta pri mešancih večji.

Poskusila sem le pojasniti, zakaj je veterinar lahko to rekel.

LP, T

[deteljica]

Tako uči teorija genetike in širine genetskega poola - na splošno pri živalih in ljudeh. Če gre po teh pravilih naj bi, večji kot je genski pool, osebki bili manj obremenjeni z dednimi obolenji. Če je genski pool zaradi geografskih razmer (npr. vasi, manjša naselja in ostali dejavniki) majhen, potem pač to ne velja. če pa govorimo na splošno, pa naj bi bilo tako. Pozor - teorija. Kako je v praksi = ??  Žal nisem iskala raziskav s te tematike in žal ne vem kakšen je dejanski genski pool posameznih skupin psov, ki smo jih obdelovali. Brez dodatnih dejavnikov (že prej omenjenih vasi, itd.), bi po logiki moral biti le-ta pri mešancih večji.

Poskusila sem le pojasniti, zakaj je veterinar lahko to rekel.

LP, T

Teorija ni slaba, žal pa v praksi  ne drži . Zakaj?
Ker so psi parjeni v ozkem sorodstvu, a se na njih vrši selekcija v smislu izločanja dednih boleznih (kot v dobri rodovniški vzreji)  z lahkoto bolj zdravi od širokega genetskega pola neke populacije. Zakaj? Ker , če je selekcija ostra v tem ozkem genetskem polu ni dedenih boleznih, zato jih nimajo od kje dobit. Po domače rečeno  parjenje v zdravem sorodstvu je tudi v naravi čisto čisto O.K., kar se tiče  samega zdravja . Populacija izgubi edino genetsko variabilnost , ki ji bi omogočala hitre prilagoditve na spremenjene okoliščine.
Drugo so "bolezni" bolje rečeno težave , ki so genetske v toliko, kolikor jih predpisuje standard - recimo prekratki gobci buldogov ali premalo podlanke kratkodlakih psov ,ali predlog hrbet jazbečarjev.
Širok genetski pool mešancev  nič kaj dosti ne pomaga, saj je v njem tudi širok spekter genetskih bolezni od katerih so mnoge celo dominantne- se pravi se veselo kažejo na prvi generaciji, druge pa recesivne -se pokažejo v deležu kasnejših generacij. Ker selekcija pri teh paritvah ne potek av smislu izločanja manj zdravih osebkov, pač po ključu manj odgovornih lastnikov se napake veselo množijo in potencirajo iz generacije v generacijo.
Da je pri rodovniški vzreji vendarle še kar nekaj genetskih boleznih je vzrok v glavnem v tem, da so tudi tu prisotni neresni in neuki vzreditelji,ki parijo iz nevednosti ali iz pohlepa manj zdrave pse. Z današnjo tehnologijo in ciljem vzrediti zdrave pse , ne pa take z najbolj cvetočim rodovnikom, bi problem v nekaj generacijah lahko skoraj popolnoma rešili. Ker zavest narašča , genetski inženirting in testi pa tudi napredujejo , je pričakovati v bodočnosti drastično izboljšanje zdravja rodovniških psov - dobre vzreje seveda.
 V nasprotju s tem pa še nadaljnje poslabšanje zdravja mešancev in psaemskih nerodovniških psov , saj bodo te paritve vedno bolj posledica zavestnega parjenja neodgovornih lastnikov in vedno manj parjenja dveh osebkov,ki se bosta zaradi svojega izjemnega zdravja in odpornosti uspela preživeti in se v hudi konkurenci naravno spariti. Prav tako bo manj takih  legel , kjer bo narava opravila "prvo selekcijo" v leglu, kot se je dogajalo na vaseh in po ulicah mest v prejšnjih stoletjih..

[Drejči]

Teorija ni slaba, žal pa v praksi ne drži . Zakaj?
Ker so psi parjeni v ozkem sorodstvu, a se na njih vrši selekcija v smislu izločanja dednih boleznih (kot v dobri rodovniški vzreji) z lahkoto bolj zdravi od širokega genetskega pola neke populacije. Zakaj? Ker , če je selekcija ostra v tem ozkem genetskem polu ni dedenih boleznih, zato jih nimajo od kje dobit. Po domače rečeno parjenje v zdravem sorodstvu je tudi v naravi čisto čisto O.K., kar se tiče samega zdravja . Populacija izgubi edino genetsko variabilnost , ki ji bi omogočala hitre prilagoditve na spremenjene okoliščine.
Drugo so "bolezni" bolje rečeno težave , ki so genetske v toliko, kolikor jih predpisuje standard - recimo prekratki gobci buldogov ali premalo podlanke kratkodlakih psov ,ali predlog hrbet jazbečarjev.
Širok genetski pool mešancev nič kaj dosti ne pomaga, saj je v njem tudi širok spekter genetskih bolezni od katerih so mnoge celo dominantne- se pravi se veselo kažejo na prvi generaciji, druge pa recesivne -se pokažejo v deležu kasnejših generacij. Ker selekcija pri teh paritvah ne potek av smislu izločanja manj zdravih osebkov, pač po ključu manj odgovornih lastnikov se napake veselo množijo in potencirajo iz generacije v generacijo.
Da je pri rodovniški vzreji vendarle še kar nekaj genetskih boleznih je vzrok v glavnem v tem, da so tudi tu prisotni neresni in neuki vzreditelji,ki parijo iz nevednosti ali iz pohlepa manj zdrave pse. Z današnjo tehnologijo in ciljem vzrediti zdrave pse , ne pa take z najbolj cvetočim rodovnikom, bi problem v nekaj generacijah lahko skoraj popolnoma rešili. Ker zavest narašča , genetski inženirting in testi pa tudi napredujejo , je pričakovati v bodočnosti drastično izboljšanje zdravja rodovniških psov - dobre vzreje seveda.
 V nasprotju s tem pa še nadaljnje poslabšanje zdravja mešancev in psaemskih nerodovniških psov , saj bodo te paritve vedno bolj posledica zavestnega parjenja neodgovornih lastnikov in vedno manj parjenja dveh osebkov,ki se bosta zaradi svojega izjemnega zdravja in odpornosti uspela preživeti in se v hudi konkurenci naravno spariti. Prav tako bo manj takih legel , kjer bo narava opravila "prvo selekcijo" v leglu, kot se je dogajalo na vaseh in po ulicah mest v prejšnjih stoletjih..

Srecna sem, da mi je pasma Cirneco dell'Etna pisana na kozo, ker jo furajo sicilijanski vzreditelji, ki vedo kako plavati v tako majhnem genetskem pool-u, ki ga Cirneci imajo in nadaljevati vzrejo teh psov brez bolezni in genetskih anomalij.

[Teski]

Teski: očitno ti tudi pojma genotip in fenotip nista jasna.

Da se da tudi v majhnem genetskem poolu dobro vzrejati kaže tudi primer samojedov, saj vsi današnji samojedi izvirajo iz največ 20 psov na tak ali drugačen način uvoženih iz Sibirije pred oktobrsko revolucijo. Pasma v celoti je še danes zavidljivo zdrava in to navkljub temu, da se je ves čas vzrejal kot razstavni in ne delovni pes (kar večinoma pomeni hitro degradacijo - iz znanih razlogov)

Z resno vzrejo je možno iz neke zaprte populacije izločiti dedne napake, ki se dedujejo na preprost način. Vendar že tu trčimo na oviro : psa, ki ne bi imel ali pa vsaj prenašal kakšne napake ni. Če bi hoteli izločiti vse napake, bi lahko kar takoj nehali vzrejati, ker bi nam zmanjkalo psov. da o lastnostih, ki se tudi dedujejo pa je mehanizem dedovanja kompleksen ali sploh povsem nejasen niti ne govorim.
Genskega poola ne smemo krčiti še bolj kot je to že sam po sebi iz še enega razloga. raznolikost je zelo pomembna pri dedovanju imunskega sistema. kako se deduje imunski sistem še ni čisto pojasnjeno, je pa to zelo kompleksno. Prav tu lahko premajhna raznovrstnost povzroči splošno poslabšanje zdravstvenega stanja v populaciji, ne da bi bila prisotna kakšna - dandanes silno moderna in precenjena- dedna bolezen.

Meni se zdi, da se moje in tvoje trditve - vsaj v tem postu ne razlikujejo. Rekla bi samo to, kar sem že tudi povedala: vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti - tako parjenje v sorodu kot ostala parjenja iid.. Gre se samo za to, da se malo na glas razmišlja in osvetli stvari tudi z drugega zornega kota ter tistim, ki slepo zagovarjajo kako super je parjenje v sorodu pokaže, da ima to tudi svoje slabosti; tistim, ki pa so ultra proti npr. parjenju v sorodu pa, da so v takem parjenju tudi določene prednosti.

Pač razmišljam "na glas".

LP

[Teski]

Samo nikakor ne more razumeti, da imata lahko dva dedno obremenjena starša različnih pasem perfektno zdrave potomce. V prvi generaciji seveda.

Sedaj pa smo tam. Eno je fenotipsko, drugo pa genotipsko. Tega ti v tem postu nisi specificirala, zato pa sem se vtaknila v besedno zvezo "perfektno zdravi potomci", zame so perfektno zdravi potomci tisti, ki tudi niso prenašalci dednih obolenj (se pravi tudi genotipsko) - v praksi jih ni oz. tudi če so jih ne moremo dokazati, ker za veliko obolenj sploh ne vemo ali imajo dedno osnovo ali ne in zato ne vemo, kaj sploh moramo gledati. Samo če tega ne specificiraš, ne govori, da nimam pojma o tem kaj je fenotipsko in kaj je genotipsko, ker če bi jaz tako preuranjeno odreagirala, bi ti lahko isto očitala.

LP

[Zoia]

zakaj bos pa sploh parila?