mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
nedelja, 30.06.2024 : 22:14:39

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  nakup psa  |  Rodovniški ali nerodovniški?  |  Tema: nerodovniški mladički?
Strani: 1 ... 29 30 31 32 33 [34] 35 36 37 38 39 ... 68   Dol
Natisni
Avtor Tema: nerodovniški mladički?  (Prebrano 178602 krat)
0 članov in 17 gostov pregleduje to temo.
babyjazz
odvisnež
*****
Sporočil: 694


« Odgovor #495 : nedelja, 27.11.2005 : 21:58:37 »

Citat
Leglo sploh ne škodi, razen mladičem, če jih ne moremo oddati in potem v rokah brezvestnih rejcev pristanejo v zavetiščih ali pa ubiti.

leglo samo po sebi psici ne škodi ker so  mladiči z stališča narave samo novo nadaljevanje vrste in so psice razvite za to reprodukcijo. Stavek za učbenike

Gre za to, da so tukaj problem ljudje in samo ljudje. Zaradi psice in narave ti lahko produciraš mladiče. Mladičev ne smeš producirati zgolj zaradi ljudi.
Logiran
Teski
odvisnež
*****
Sporočil: 810


« Odgovor #496 : nedelja, 27.11.2005 : 22:02:03 »

In kaj sem jaz napisala?
Logiran
babyjazz
odvisnež
*****
Sporočil: 694


« Odgovor #497 : nedelja, 27.11.2005 : 22:07:06 »

to je bil samo medpost. Šlo se je zato,da si trdila o tem kako so mešanci bolj zdravi. vsi pa vemo kako je s tem.
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.332


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #498 : nedelja, 27.11.2005 : 22:14:35 »

Ok, ko govorimo o vetih in pamtiveku, moramo pomisliti, da so prakse ambulant in klinik za male zivali precej nove. Odpirali so jih v glavnem tisti veti, ki so prej delali na veterinarskih postajah in so jih ze tam bolj zanimale male zivali kot osemenjevanje krav. Sorry vsem prizadetim, ki morebiti delajo na vet. postajah, pa se klub vsemu trudijo po svojih moceh ostati v koraku s casom in poleg osemenjevanja uspejo siriti svoje znanje tudi na drugih podrocjih - predvsem na podrocju bolezenskih stanj malih hisnih zivali. Ko so bili moji psi bolni, sem imela opravka z enim veterinarjem na lokalni veterinarski postaji, ki je zal odsel svoj zasebni kruh sluzit na Korosko, vendar je na sreco v nasi blizini v tistem casu odprl prakso drug, precej znan veterinar specialist. V tistem trenutku smo nehali biti gost na lokalni vet. postaji. Nic ni bilo z njimi narobe, nisem pa tudi ne imela kaksnega stika z drugimi veterinarji, ker ni bilo potrebe, ce je pa ze bila, smo prilagodili cas obiska na prisotnost izbranega veterinarja.
Torej, pred leti so bile samo vet. postaje, veterinarji so morali pokrivati krave, koze, pujske, macke, hrcke, pse, zajce, kure... Skratka vse, kar je prislo na obisk, oz. kar so morali obiskati. Pregled s psom si obicajno lahko opravil le zgodaj zjutraj, saj so potem vsi sibali na teren, kjer so jih cakali kravice in prasicki. Psi in obiski pri veterinarju so bili veliko redkejsi kot zdaj (po moji oceni, ali pa se morda motim), razen cepljenj so ljudje vozili k veterinarjem male zivali le ob najvecjih nujah... Marsikateri veterinar je pac "odpikal siht", brez da bi ga posebej zanimalo, zakaj tecna babnica tezi s psom, ki mu po njegovo ni manjkalo kaj posebnega. Bile so fantasticne izjeme in ena med njimi je zgoraj navedena.

Veterinarske postaje so se vedno in verjetno zivijo se vedno po podobnem principu, kot so prej. Razlika za uporabnike je ta, da imamo na izbiro, kam peljati nase bolne stirinozce in marsikdo med nami se odloci za ambulanto za male zivali, ceprav je bolj oddaljena od veterinarske postaje. Se vedno pa so kraji, kjer takih ambulant ni blizu, cas pa se je na marsikateri vet. postaji skorajda ustavil. Marsikje je ze dolgo, ko so veti zapustili studij in "novosti v stroki", veliko je novih bolezni pri domacih zivalih in drobnici, veliko je novih ukrepov na podrocju veterine, ki jih prinasa globalizacija, EU in pticki, pa se veti raje ukvarjajo s tem, kar je tudi prav. Saj ne morejo biti vsi specialisti za vse.

Sama bi rekla takole: Ce nam otrok zboli ponoci, ga peljemo v dezurno ambulanto, kjer obicajno ni specialista pediatra, vendar nas napotijo k le-temu takoj zjutraj, ko odprejo pediatricno ambulanto. Zakaj? Najbrz zato, ker splosni zdravnik iz dezurne ambulante nima veliko stikov z bolnimi otroki, lahko pa nam urgentno pomaga prebroditi noc. Za kaksna bolj kompleksna zdravljenja je zjutraj na voljo specialist, ki se ukvarja samo z otroki in njihovimi boleznimi. Pod urgentno ne stejem vprasanj dezurnemu zdravniku o tem, s cim je primerno hraniti toliko starega otroka, katero milo priporoca za kopanje nezne otroske koze ali kaj podobnega. Pri dezurnem zdravniku se obicajno omejimo tocno na tisto zadevo, zaradi katere smo na urgenco prisli.

Ce projeciramo tole otrosko storijo na nase pesjane, je zadeva precej podobna. Za urgenco je vsak veterinar, ki je v tistem trenutku dosegljiv, dober. Takoj, ko je mogoce, je potrebno iti k specialistu, ki ve, kako se boleznim taksnih stirinozcev streze. Urgenca niso vprasanja o parjenju, ustreznosti ene kotitve in podobnem. Ce imamo zaupanja vrednega veterinarja, ki se izobrazuje in na delu ukvarja predvsem z malimi hisnimi zivalmi in dela na vet. postaji, je lahko "nas specialist" tudi on. Ce o parjenju, oploditvi in kotitvi psice sprasujemo veterinarja, ki vsak teden cepi 5 psov, ostali delovni cas pa posveca pozornost kravam, pujskom, kozam..., smo se obrnili na napacno osebo.

Strinjam se z babyjazz, da so problem pri razplodu psov izkljucno ljudje s svojimi takimi in drugacnimi zeljami in brez misli na prihodnost mladicev. Spet bom navedla: vseh mladicev v reprodukcijski verigi, ki jih za seboj "potegne" ena oploditev in kotitev ene same psice. Kje so misli na vse mladice iz vseh oploditev in kotitev vseh psic? Kdo od zagovornikov neustreznega razploda psov misli vec kot 4 mesece naprej? Dva meseca za brejost in dva meseca za oskrbo mladicev, potem pa je veseli placilni dan in misli odidejo drugam - kje denar zapraviti.
Logiran

Teski
odvisnež
*****
Sporočil: 810


« Odgovor #499 : nedelja, 27.11.2005 : 22:29:29 »

to je bil samo medpost. Šlo se je zato,da si trdila o tem kako so mešanci bolj zdravi. vsi pa vemo kako je s tem.

Tako uči teorija genetike in širine genetskega poola - na splošno pri živalih in ljudeh. Če gre po teh pravilih naj bi, večji kot je genski pool, osebki bili manj obremenjeni z dednimi obolenji. Če je genski pool zaradi geografskih razmer (npr. vasi, manjša naselja in ostali dejavniki) majhen, potem pač to ne velja. če pa govorimo na splošno, pa naj bi bilo tako. Pozor - teorija. Kako je v praksi = ??  Žal nisem iskala raziskav s te tematike in žal ne vem kakšen je dejanski genski pool posameznih skupin psov, ki smo jih obdelovali. Brez dodatnih dejavnikov (že prej omenjenih vasi, itd.), bi po logiki moral biti le-ta pri mešancih večji.

Poskusila sem le pojasniti, zakaj je veterinar lahko to rekel.

LP, T
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #500 : ponedeljek, 28.11.2005 : 09:42:35 »

Pa saj ze ves cas trobim, da je teorija ena, praksa pa drugo. V teoriji imajo mesanci vecji gen. pool, v praksi pa ne. V teoriji se lahko vsi mesanci tega sveta parijo med sabo in tvorijo potomce, v praksi pa ne. V praksi imas enega lokalnega ali pa nekaj lokalnih ficfiricev, ki parijo vse zivo, obcasno uspe tudi komu drugemu, parijo tudi svoje potomce (samica), sestre itd.., vsaj tiste ki ostanejo. Premikanje mesancev je v grobem omejeno na Slovenijo, vcasih pride kak uvozen mesanec, pa iz drugih drzav kaj fliknejo tu ven ipd.. Sem prepricana, da bi, v kolikor bi se odlocili delat rodovnike za mesance, prisli do parjenja v sorodstvu.
Druga stvar-skoraj ni selekcije. Pa kaj potem, ce je pes displasticen, vseeno lahko pari. Ni vazno, ce ima slabo srce, noben mu ne bo preprecil, da ne bi skocil na kako psico (pa magari ce ga potem kap, svoje gene je prenesel naprej), ni vazno, ce sta starsa imela PRA, on je se mlad, lahko zaplodi vsaj eno leglo. In tako dalje. No, del selekcije verjetno odpade na: ali znas cez cesto; kako se izogibat udarcem; kako najucinkoviteje priti do gonece samice; kako se izogibati metkom,... ce govorimo o "prostozivecih".
Razumem, da je genetika danes moderna in da je fensi smensi, ampak ni pa vse.
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
deteljica
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.357


« Odgovor #501 : ponedeljek, 28.11.2005 : 13:31:41 »

Tako uči teorija genetike in širine genetskega poola - na splošno pri živalih in ljudeh. Če gre po teh pravilih naj bi, večji kot je genski pool, osebki bili manj obremenjeni z dednimi obolenji. Če je genski pool zaradi geografskih razmer (npr. vasi, manjša naselja in ostali dejavniki) majhen, potem pač to ne velja. če pa govorimo na splošno, pa naj bi bilo tako. Pozor - teorija. Kako je v praksi = ??  Žal nisem iskala raziskav s te tematike in žal ne vem kakšen je dejanski genski pool posameznih skupin psov, ki smo jih obdelovali. Brez dodatnih dejavnikov (že prej omenjenih vasi, itd.), bi po logiki moral biti le-ta pri mešancih večji.

Poskusila sem le pojasniti, zakaj je veterinar lahko to rekel.

LP, T

Teorija ni slaba, žal pa v praksi  ne drži . Zakaj?
Ker so psi parjeni v ozkem sorodstvu, a se na njih vrši selekcija v smislu izločanja dednih boleznih (kot v dobri rodovniški vzreji)  z lahkoto bolj zdravi od širokega genetskega pola neke populacije. Zakaj? Ker , če je selekcija ostra v tem ozkem genetskem polu ni dedenih boleznih, zato jih nimajo od kje dobit. Po domače rečeno  parjenje v zdravem sorodstvu je tudi v naravi čisto čisto O.K., kar se tiče  samega zdravja . Populacija izgubi edino genetsko variabilnost , ki ji bi omogočala hitre prilagoditve na spremenjene okoliščine.
Drugo so "bolezni" bolje rečeno težave , ki so genetske v toliko, kolikor jih predpisuje standard - recimo prekratki gobci buldogov ali premalo podlanke kratkodlakih psov ,ali predlog hrbet jazbečarjev.
Širok genetski pool mešancev  nič kaj dosti ne pomaga, saj je v njem tudi širok spekter genetskih bolezni od katerih so mnoge celo dominantne- se pravi se veselo kažejo na prvi generaciji, druge pa recesivne -se pokažejo v deležu kasnejših generacij. Ker selekcija pri teh paritvah ne potek av smislu izločanja manj zdravih osebkov, pač po ključu manj odgovornih lastnikov se napake veselo množijo in potencirajo iz generacije v generacijo.
Da je pri rodovniški vzreji vendarle še kar nekaj genetskih boleznih je vzrok v glavnem v tem, da so tudi tu prisotni neresni in neuki vzreditelji,ki parijo iz nevednosti ali iz pohlepa manj zdrave pse. Z današnjo tehnologijo in ciljem vzrediti zdrave pse , ne pa take z najbolj cvetočim rodovnikom, bi problem v nekaj generacijah lahko skoraj popolnoma rešili. Ker zavest narašča , genetski inženirting in testi pa tudi napredujejo , je pričakovati v bodočnosti drastično izboljšanje zdravja rodovniških psov - dobre vzreje seveda.
 V nasprotju s tem pa še nadaljnje poslabšanje zdravja mešancev in psaemskih nerodovniških psov , saj bodo te paritve vedno bolj posledica zavestnega parjenja neodgovornih lastnikov in vedno manj parjenja dveh osebkov,ki se bosta zaradi svojega izjemnega zdravja in odpornosti uspela preživeti in se v hudi konkurenci naravno spariti. Prav tako bo manj takih  legel , kjer bo narava opravila "prvo selekcijo" v leglu, kot se je dogajalo na vaseh in po ulicah mest v prejšnjih stoletjih..
Logiran
Teski
odvisnež
*****
Sporočil: 810


« Odgovor #502 : ponedeljek, 28.11.2005 : 15:15:37 »

Parjenje v ozkem sorodstvu lahko pomeni prednosti - kot si že povedala, ker se določene napake in nagnjenost k določenim obolenjem na ta način lahko izkoreninijo (to sicer tudi ni primeren izraz, ker je to v praksi nemogoče), problem pa je, ker se za veliko obolenj šele sedaj odkriva, da imajo mogoče dedno osnovo in take stvari pa se lahko pri takem parjenju nehote potencirajo.
Taka je pač veterina/medicina, ko nikoli ni vse povsem jasno in vedno bodo izsledki kazali vedno nova in nova obolenja, ki se lahko dedno prenašajo. Ta se bodo lahko krepkih generacij tiho prenašala in se potencirala in manifestirala šele v naslednjih generacijah, ko bo veliko pridobljenih napak.
Genetski material s staranjem osebka mutira in lahko pridobi tudi napake ter se prenese na potomce, pri katerih ni nujno, da se kaj izrazi ampak ob paritvi takih z mutiranim genom "bogatih" osebkih se lahko to potencira in izrazi.
Vsak dan se nam dogajajo "mutantske" spremembe v celicah. Hvala bogu, da ima organizem tak sistem, da jih večino lahko popravi - ne pa vseh. Večina teh nepopravljenih sprememb sicer ni škodljiva, nekaj pa vseeno lahko. Ali pa se bodo spreminjale naprej...

Žal ni vse tako idealno in se pri paritvah pač moramo vprašati v katero smer selekcije pač hočemo. Rezultati pa tudi niso 100%.


LP, T

P.S.: Sicer pa smisel te teme ni genetika (po mojem) in genetski material ter raznolikost ampak proizvodnja mešancev, ki žal v praksi v veliko primerih vodi do brezdomnih, mučenih živali; ter proizvodnja nerodovniških psov, ki vodi (razen v izjemnih primerih) v bolane "rezultate".

Če bi se taki ljudje raje ukvarjali s paritvijo v sorodu in drugimi vrstami selekcije - kot mi tu debatiramo, bi bilo stanje sigurno veliko boljše.
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #503 : ponedeljek, 28.11.2005 : 15:24:39 »

Teorija ni slaba, žal pa v praksi ne drži . Zakaj?
Ker so psi parjeni v ozkem sorodstvu, a se na njih vrši selekcija v smislu izločanja dednih boleznih (kot v dobri rodovniški vzreji) z lahkoto bolj zdravi od širokega genetskega pola neke populacije. Zakaj? Ker , če je selekcija ostra v tem ozkem genetskem polu ni dedenih boleznih, zato jih nimajo od kje dobit. Po domače rečeno parjenje v zdravem sorodstvu je tudi v naravi čisto čisto O.K., kar se tiče samega zdravja . Populacija izgubi edino genetsko variabilnost , ki ji bi omogočala hitre prilagoditve na spremenjene okoliščine.
Drugo so "bolezni" bolje rečeno težave , ki so genetske v toliko, kolikor jih predpisuje standard - recimo prekratki gobci buldogov ali premalo podlanke kratkodlakih psov ,ali predlog hrbet jazbečarjev.
Širok genetski pool mešancev nič kaj dosti ne pomaga, saj je v njem tudi širok spekter genetskih bolezni od katerih so mnoge celo dominantne- se pravi se veselo kažejo na prvi generaciji, druge pa recesivne -se pokažejo v deležu kasnejših generacij. Ker selekcija pri teh paritvah ne potek av smislu izločanja manj zdravih osebkov, pač po ključu manj odgovornih lastnikov se napake veselo množijo in potencirajo iz generacije v generacijo.
Da je pri rodovniški vzreji vendarle še kar nekaj genetskih boleznih je vzrok v glavnem v tem, da so tudi tu prisotni neresni in neuki vzreditelji,ki parijo iz nevednosti ali iz pohlepa manj zdrave pse. Z današnjo tehnologijo in ciljem vzrediti zdrave pse , ne pa take z najbolj cvetočim rodovnikom, bi problem v nekaj generacijah lahko skoraj popolnoma rešili. Ker zavest narašča , genetski inženirting in testi pa tudi napredujejo , je pričakovati v bodočnosti drastično izboljšanje zdravja rodovniških psov - dobre vzreje seveda.
 V nasprotju s tem pa še nadaljnje poslabšanje zdravja mešancev in psaemskih nerodovniških psov , saj bodo te paritve vedno bolj posledica zavestnega parjenja neodgovornih lastnikov in vedno manj parjenja dveh osebkov,ki se bosta zaradi svojega izjemnega zdravja in odpornosti uspela preživeti in se v hudi konkurenci naravno spariti. Prav tako bo manj takih legel , kjer bo narava opravila "prvo selekcijo" v leglu, kot se je dogajalo na vaseh in po ulicah mest v prejšnjih stoletjih..
Srecna sem, da mi je pasma Cirneco dell'Etna pisana na kozo, ker jo furajo sicilijanski vzreditelji, ki vedo kako plavati v tako majhnem genetskem pool-u, ki ga Cirneci imajo in nadaljevati vzrejo teh psov brez bolezni in genetskih anomalij.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #504 : ponedeljek, 28.11.2005 : 15:54:43 »

Teski: očitno ti tudi pojma genotip in fenotip nista jasna.

Da se da tudi v majhnem genetskem poolu dobro vzrejati kaže tudi primer samojedov, saj vsi današnji samojedi izvirajo iz največ 20 psov na tak ali drugačen način uvoženih iz Sibirije pred oktobrsko revolucijo. Pasma v celoti je še danes zavidljivo zdrava in to navkljub temu, da se je ves čas vzrejal kot razstavni in ne delovni pes (kar večinoma pomeni hitro degradacijo - iz znanih razlogov)

Z resno vzrejo je možno iz neke zaprte populacije izločiti dedne napake, ki se dedujejo na preprost način. Vendar že tu trčimo na oviro : psa, ki ne bi imel ali pa vsaj prenašal kakšne napake ni. Če bi hoteli izločiti vse napake, bi lahko kar takoj nehali vzrejati, ker bi nam zmanjkalo psov. da o lastnostih, ki se tudi dedujejo pa je mehanizem dedovanja kompleksen ali sploh povsem nejasen niti ne govorim.
Genskega poola ne smemo krčiti še bolj kot je to že sam po sebi iz še enega razloga. raznolikost je zelo pomembna pri dedovanju imunskega sistema. kako se deduje imunski sistem še ni čisto pojasnjeno, je pa to zelo kompleksno. Prav tu lahko premajhna raznovrstnost povzroči splošno poslabšanje zdravstvenega stanja v populaciji, ne da bi bila prisotna kakšna - dandanes silno moderna in precenjena- dedna bolezen.

Logiran
Teski
odvisnež
*****
Sporočil: 810


« Odgovor #505 : ponedeljek, 28.11.2005 : 16:26:38 »

Teski: očitno ti tudi pojma genotip in fenotip nista jasna.

Da se da tudi v majhnem genetskem poolu dobro vzrejati kaže tudi primer samojedov, saj vsi današnji samojedi izvirajo iz največ 20 psov na tak ali drugačen način uvoženih iz Sibirije pred oktobrsko revolucijo. Pasma v celoti je še danes zavidljivo zdrava in to navkljub temu, da se je ves čas vzrejal kot razstavni in ne delovni pes (kar večinoma pomeni hitro degradacijo - iz znanih razlogov)

Z resno vzrejo je možno iz neke zaprte populacije izločiti dedne napake, ki se dedujejo na preprost način. Vendar že tu trčimo na oviro : psa, ki ne bi imel ali pa vsaj prenašal kakšne napake ni. Če bi hoteli izločiti vse napake, bi lahko kar takoj nehali vzrejati, ker bi nam zmanjkalo psov. da o lastnostih, ki se tudi dedujejo pa je mehanizem dedovanja kompleksen ali sploh povsem nejasen niti ne govorim.
Genskega poola ne smemo krčiti še bolj kot je to že sam po sebi iz še enega razloga. raznolikost je zelo pomembna pri dedovanju imunskega sistema. kako se deduje imunski sistem še ni čisto pojasnjeno, je pa to zelo kompleksno. Prav tu lahko premajhna raznovrstnost povzroči splošno poslabšanje zdravstvenega stanja v populaciji, ne da bi bila prisotna kakšna - dandanes silno moderna in precenjena- dedna bolezen.



Meni se zdi, da se moje in tvoje trditve - vsaj v tem postu ne razlikujejo. Rekla bi samo to, kar sem že tudi povedala: vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti - tako parjenje v sorodu kot ostala parjenja iid.. Gre se samo za to, da se malo na glas razmišlja in osvetli stvari tudi z drugega zornega kota ter tistim, ki slepo zagovarjajo kako super je parjenje v sorodu pokaže, da ima to tudi svoje slabosti; tistim, ki pa so ultra proti npr. parjenju v sorodu pa, da so v takem parjenju tudi določene prednosti.

Pač razmišljam "na glas".

LP
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #506 : ponedeljek, 28.11.2005 : 16:49:36 »

saj s parjenjem v sorodstvu ni nič narobe, če se občasno lahko naredi outcross. hudo postane, ko zaradi nespametne vzrejne politike (preveč osebkov izločenih iz vzreje) outcrossa sploh ne moreš več narediti.

Glej v čem je problem. ti trdiš, da so križanci manj zdravi, kot mešanci ali pasemski psi. Jaz trdim, da je prva generacija križancev (fenotipsko) lahko povsem zdrava, tudi če imata starša dedne okvare, ker je velika verjetnost, da ne gre za iste okvarjene gene (močno poenostavljeno). Ker pa se napake samo skrijejo, izginejo pa ne, naslednje generacije niso več tako zelo zdrave (kar smo dosegli je kvečjemu seštevanje napak). samo teh navadno ne imenujemo več križanci, ponavadi gre že za mešance ( načrtna vzreja križancev skozi več generacij je precej zahtevna zadeva in z njo se ukvarjajo le izjemoma. Pri tej pa se na zdravje staršev zelo pazi)
Logiran
Teski
odvisnež
*****
Sporočil: 810


« Odgovor #507 : ponedeljek, 28.11.2005 : 18:15:57 »

Samo nikakor ne more razumeti, da imata lahko dva dedno obremenjena starša različnih pasem perfektno zdrave potomce. V prvi generaciji seveda.


Sedaj pa smo tam. Eno je fenotipsko, drugo pa genotipsko. Tega ti v tem postu nisi specificirala, zato pa sem se vtaknila v besedno zvezo "perfektno zdravi potomci", zame so perfektno zdravi potomci tisti, ki tudi niso prenašalci dednih obolenj (se pravi tudi genotipsko) - v praksi jih ni oz. tudi če so jih ne moremo dokazati, ker za veliko obolenj sploh ne vemo ali imajo dedno osnovo ali ne in zato ne vemo, kaj sploh moramo gledati. Samo če tega ne specificiraš, ne govori, da nimam pojma o tem kaj je fenotipsko in kaj je genotipsko, ker če bi jaz tako preuranjeno odreagirala, bi ti lahko isto očitala.

LP
Logiran
mojčica
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 321


« Odgovor #508 : ponedeljek, 28.11.2005 : 19:02:38 »

citat: zagovornikov neustreznega razploda psov misli vec kot 4 mesece naprej? Dva meseca za brejost in dva meseca za oskrbo mladicev, potem pa je veseli placilni dan in misli odidejo drugam - kje denar zapraviti.

Sicer nisem ravno zagovornik parjenja mešančkov oz. nerodovniških psov. Vendar se na parjenje (1. in zadnje),mladičke pripravljam že dve leti in pol. Mladičke bom oddala tistim lastnikom ki jih ne bodo nameravali pariti. Ves čas od majhnih mladičkov in skozi vse njihovo življenje pa bom ohranjala z njimi in bodočimi lastniki stik. Lastnikom bom tudi dala kakšen nasvet, si izmenjala kakšne cute slikce...

Kar se pa tič tistega plačilneda dneva...koliko stroškov bodo z mladiči imeli šele kasneje, toliko kolikor plačajo zanj je še najmanjši strošek. Če pa ne nameravajo nič kako naj vem da mu ne bodo kasneje dajali ostankov od kosila,..in jim bo škoda vsakega stroška.

  citat:potem pa je veseli placilni dan in misli odidejo drugam - kje denar zapraviti.

Če odšteješ prevoz do samčka,kvalitetno hrano za psičko v brejosti,za mladičke, igračke,cepljenje,razglistenje,čas ki ga vložiš za mladičke-v učenje,igro...videvanje mladičkov pri bodočih lastnikih...ti na koncu ne ostane prav veliko.

Sploh pa mislim da dosti vzrediteljnov rodovniških psov niso tako dobri,vestni...in jim gre samo za denar.
Logiran
Zoia
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 717


« Odgovor #509 : ponedeljek, 28.11.2005 : 19:14:29 »

zakaj bos pa sploh parila?
Logiran
Strani: 1 ... 29 30 31 32 33 [34] 35 36 37 38 39 ... 68   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  nakup psa  |  Rodovniški ali nerodovniški?  |  Tema: nerodovniški mladički?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines