Vsega se boji

[Samoyed lover]

Nič. Ne bomo je dali uspavati, ker jo imamo vsi špreveč radi, še posebej jaz. Smo se eno uro pogovarjali in bomo pačć sprejeli, da je tako Tako, da sem si oddahnila Bom pač trpela še teh nasljednjih 10 let Sej ne

Sem jo cela precartala, ker je točno čutils, da je govor o njej Boga revica zlata, upam, da bo z njo vse ok.

[Lanabela]

Tole je zelo čudno. Kateri pa so vsi ti strokovnjaki? Namreč...če bi jaz imela tako hud problem, bi šla vsaj na pogovor. Me bi prav eno figo brigalo, če bi mi tisti, ki sami ne znajo pomagati že vnaprej trobili, da tudi to ne bo pomagalo.Če drugega ne, bi vsaj izvedela kaj več o vzrokih in pa o tem, kako naj se sama vedem - ni namreč vseeno ali se strahovom izogibaš, ali jih ignoriraš ali psa siliš v situacije, ki se jih boji. Ni pa vsaka metoda dobra za vsakega psa, in naloga pasjega psihologa je, da oceni strah in ti pove, kaj je v določeni situaciji najbolje storiti. Nihče ne more iz strahopetnega psa narediti junaka, lahko pa mu olajša življenje in prepreči nadaljnje poslabševanje. Namreč poskušala si že s "preplavljanjem" (to je da namenoma siliš psico v situacije ki se jih boji) čeprav je to metoda, s katero se sicer lahko znebiš majhnih strahov, velike pa samo še okrepiš.

Vsekakor pomaga T touch in povezovanje (del TTmetode). V toliko da psa pomiri, ne more pa ga "ozdraviti". Verjetno na podoben način deluje tudi reiki in njemu podobne metode.

[moksa]

Nič. Ne bomo je dali uspavati, ker jo imamo vsi špreveč radi, še posebej jaz. Smo se eno uro pogovarjali in bomo pačć sprejeli, da je tako Tako, da sem si oddahnila Bom pač trpela še teh nasljednjih 10 let Sej ne

Sem jo cela precartala, ker je točno čutils, da je govor o njej Boga revica zlata, upam, da bo z njo vse ok.

Samoyed lover, lahko razumem, da si še otrok, vendar skačeš iz enega ekstrema v drug, kar bi bilo celo zabavno, če ne bi vmes bilo živo bitje.
Kaj pomeni "dali uspavati", pa "sprejeli, da je pač tako", "bom pač trpela" in podobne traparije? Kam za vraga so šli vsi tvoji zelo dobri nasveti drugim? Ej, dajte doma malo sapo zajet in se obrniti na strokovnjaka ("uradnega" ali "alternativnega" - izbira je vaša), pa manj se na mnenja tistih, ki pravijo da nič ne pomaga, ozirajte, kristus!

Tako mamaF kot Lanabela sta ti dali zelo dobre napotke - drži se jih, prosim.

[Samoyed lover]

MamaF to je že od malega Na slikah zgleda sproščena, na trenutke se sprosti če pa je kaj "nenavadnega" kakšen čuden človeč, kje glasba, ljudje, kakšen pok, padalo, nadaljinca avto ali letalo, čuden kamen, čudna hiša, ali kaj kar jaz ne vidim je gotovo.

Je že začela kazati od malega strah pred VSEM.

Ne, jaz točno vem, kakšno energijo moraš imeti pri psu in se tega držim, ker lahko z strahom situacijo samo poslabšam. Će gre oče z njo je še huje.

Lanabela: Veterinarji iz najboljše mariborske veteroinarske ambulante, Jože Vidic itd.
Moksa, res sem pisala bedarije, se opravičujem, ampak sem bila čisto iz sebe, ker se mi je strgala iz polzatezne ovratnice in jo je skoraj povozil avto, poleg tega so se mi vsi sošolci smejali
Res se opravičujem za moje izpade, zadnje dni sem čisto iz sebe, ne samo zaradi psa, ampak tudi ostalo, tako, da mi je resnično žal.

lp in hvala za nasvete.

[Lanabela]

Zavrti telefon in vprašaj.

[branka]

Z težkim srcem rečem, ampak odločamo se usmrtitvi, ker psička samo trpi, nič nima od življenja, pa ji nudimo vse, kar drugi psi nimajo

Ojoj  , tega pa nisem pričakovala od tebe, res ne. Oprosti...

[vesoljka]

Branka, žal mi je,  nisem bila pri pameti, sploih nevem kako sem lahkom sploh pomislila na kaj takega  

Res nevem kako sem lahko pomislila....  Ampak naenkrat od obupa se mi je zdelo vse črno

Meni je pa kar jasno. Sicer ne vem, kakšne so dejanske razmere doma, nekaj si omenila... Si kaj, v osmem razredu? Si precej zrela za svoja leta, a si pač v svojih letih. Večino vrstnikov zanima vse drugo, le prevzem odgovornosti ne. Sploh, če so starši poudarjali tvojo vlogo pri vzgoji psa, je to za ta leta lahko precejšnja psihična obremenitev. Govorim pač iz svojih izkušenj, ko se je vse skupaj stopnjevalo že do te mere, da nikoli nikamor nisem šla, ker je bilo treba "psa peljat ven". Starši pa to radi še dodatno izkoriščajo, ker se pač  bolje počutijo, da greš ti zvečer s psom ven, kot s prijateljicami v diskoteko. In ko doma poči, se zlomiš. Se ti zdi, da delaš prav, sploh ko vidiš ostale, kako so "brez skrbi", pa še vedno delaš narobe. In ne zmoreš. In še kdaj se ti bo to zazdelo. Tudi meni se je, pa mi ni bilo nikoli žal misli, ki si jo ti malo prej napisala. Nisem bila "oropana" najstniških let, ker sem bolj tihe sorte, psička me je odvrnila tudi od marsikatere neumnosti. Je pa vseeno breme za ta leta. Nisem bila edina, ki je konec 5. razreda OŠ dobila psa, sem bila pa edina, ki je bil kuža izključno njena skrb nadaljnjih 14 let. Skoraj ves ta čas sem poslušala očitke "sama si ga hotela, zdaj ga pa imaš". Otroku in najstniku tega ne moreš naložiti, zato pa pride do takih obupov. Upam, da ti bodo starši stali ob strani pri vzgoji in "zdravljenju" psičke. Drži se :*   

[Houdini]

Samoyed lover - nasvete glede psičke si že dobila, bi ti pa dodala še tole. Razumem, da si v letih, ko so vrstniki izjemno pomembni, ampak če veš, da se tvoja Nala vsega boji je raje ne vozi med vrstnike, ker lahko verjetno že sama predvidiš reakcijo najbrž. Verjamem, da bi se morda rada pohvalila z njo, ker jo imaš rada, vendar pa s tem ne narediš nič dobrega ne zanjo ne zase in sta potem obe natravmirani, ker pa seveda ne vodi nikamor ...

Zajemi nekaj sape in za začetek premisli kako bi mogoče lahko kakšno stvar prilagodila, ne da bi se morala ti ali Nala ob tem spreminjati. Ali obstaja kaka druga pot za sprehod, kjer bo manj motečih elementov. Če imaš dvorišče in se na njem Nala počuti dobro, mogoče raje enega od sprehodov zamenjaj z zelo intenzivno igro v domačem okolju. Samojedi res potrebujejo veliko gibanja, ampak če ji stvari na sprehodu povzročajo stres bo mogoče v končni fazi zate in zanjo bolje tako (še vedno ji ostanejo vsaj še 3 sprehodi). Če imaš kako posebaj dobro sošolko in bi rada da spozna Nalo, jo Nali predstavi doma prej pa jo opozori in pripravi na to, kako naj se obnaša, da bo vse steklo lepo. Tako boš Nalo predstavila v najboljši luči postopoma lahko tudi sošolcem, ki so ti pomembni ... itd. Mogoče se poskušaj domeniti s starši, da ti pomagajo s kakim sprehodom, da boš imela dodaten čas za učenje in zase, da se vsak dan nekoliko umiriš, vsaj do konca šolskega leta recimo. Po vsem tem času bi že morali vedeti, da si glede psa resna in se ne poskušaš le izogniti odgovornosti. Če pristanejo pazi, da ne boš tega izkoristila in izgubila njihovega zaupanja ...

Imej pa v glavi tudi to, da sošolcev po koncu šole ne boš več toliko videvala in bodo postali pomembni popolnoma novi ljudje ... vzemi to kot neke vrste nov začetek. Tudi glede izbire šole ne bodi preveč na trnih. Seveda je pomembno, aboslutno, ampak četudi ti  v prvo ne uspe čisto po planu, se svet ne bo podrl. Imam prijateljico, ki je sedajle pri 30 naredila srednjo šolo, ki si jo je vedno želela, pa ima že končan faks in je  vseeno čisto na novo spremenila kariero Nič v življenju ni vlito v armiran beton

[branka]

Samoyed lover, saj nisem tako hudo mislila, ampak kot je moksa napisala, je tudi mene vrglo na rit, ker vem, da tega ne želiš narediti. Potolaži se, mlada si še, še vse bo lahko drugače. Tebi in Nali 

[Xena]

Samoyed lover, a vsi ti STROKOVNJAKI so psičko dejansko VIDELI, oz. na podlagi česa so podali svoje diagnoze.

J. V. je med drugim pred kratkim v Gmajnicah podal strokovno diagnozo za nekega psa, češ da je tempirana bomba, nevaren, posvojiteljica je morala podpisati, da ga posvaja na lastno odgovornost itd.... Potem je pesjan prišel do mene, ker je bil malce nestrpen do otrok, pa še to smo kar hitro razdelali in ugotovili vzrok, o kakšni splošni nevarnosti in ostalih težavah ne duha ne sluha. Seveda ne moreš videti v eni uri in pol na vadišču vsega, in da so zadeve, ki jih psi počnejo samo v določenih okoliščinah ampak dejansko je bil pesjan eden od bolj skuliranih. Čisto nepričakovano se mu je recimo približal spuščen pes, skrbnica je reagirala po mojih navodilih pa sta se samo povohala brez groženj....

K

[Itlam]

Verjamem, da tti Nala vedno nudi oporo, ti da kak vzpodbudni "poljubček   " in verjami, da te prav ona najbolj razume.
KO si žalostna ti, ona to čuti, je žalostna tudi ona.
Ko trpiš ti, trpi ona s teboj. 
Bodi vesela, nasmejana, težave sicer ne ignoriraj, jo poskušaj vsaj delno odpraviti, a po drugi strani se zaradi nje ne sekiraj po cele dneve, ker to, oprosti ne bo prineslo napredka 

[takoda]

fž, tole je pa tako lepo napisano, da bi lahko dali v branje vsem najstnikom, ki jih življenje mečlje iz enega svojega brega na drugega, iz žalosti v evforijo... Bravo!

[kocka]

Starši imajo pravico ukazovat otrokom ravno zato, ker imajo kot psihično močnejši tudi dolžnost ščitit jih, ko jim zaškrta

Ej, ta je DOBRA, za ponucat
Tudi v obratnem smislu - kot argument, zakaj otroku lahko ukazuješ

[neko]

Ker še nihče ni nagovoril tega, bom jaz. To binarno razmišljanje o evtanaziji Nale je tudi moralo na nekem zeljniku zrasti. Dvomim, da je to prva zamisel otroka, ki je tako navezan na svojo psičko. Lahko da se motim, ampak mislim, da je problem okoli bipolarnega odnosa do problemov širši in presega  S.L. najstniško stisko, četudi komentarji nagovarjajo le njo. Navsezadnje mi imajo tudi stavki, ki jih S.L. navaja kot argumente, zelo okus po odraslih ustih.
Samoyed lover, upam da te nisem prizadela, ker tole ne leti nate. Ampak dobila sem vtis, da se pri psiholoških problemih živali hitro pojavi beseda evtanazija.
Nala bo čutila mir, če ga boste nosili v sebi.
Morda je res vse skupaj preraslo vaše trenutno znanje ali sposobnosti reševanja tega problema. Ne pomeni pa, da kdo drug ne bi znal, ali pa ne bi bil pripravljen svetovati, pomagati. Toliko trpinčenih živali ob primerni potrpežljivosti zmore pot preobrazbe- ne verjamem, da socializirana in razvajana Nala tega ne bi bila sposobna. Zaupajte vanjo. Sami pa dodobra preučite izvore težav, in navsezadnje tudi sebe, saj je vedenje živai pogosto le odsev naših impulzov. Prej nas 'preberejo' kot mi sami sebe. Pametna Nala bo to verjetno storila še toliko izraziteje...zato si poskušajta pomagati ena drugi, pa bo najbolj prav za obe  Razvijta novo samopodobo. Saj veš, ni problemov, so le priložnosti. Morda boš prav ti nekoč odlična psihologinja za pse. Nala pa bo tvoj prvi pacient 
Morda ne poznaš te zgodbe: gre za gospo Dr. Temple Grandin, ki bi z diagnozo avtizma kaj hitro lahko izgubila svoj boj z odnosom držbe do nje. A ga ni. Svojo posebnost je prepoznala v živalih. Sedaj je vrhunska strokovnjakinja za humano ravnanje s kravami. Fascinantna oseba. Lep dokumentarec v angleščini si lahko ogledaš na YouT*be, če vtipkaš geslo The Woman Who Thinks Like a Cow.

[Itlam]

Še to; ne pričakuj, da se nekega dne tvoj pes ne bo bal ničesar več. Najverjetnjebo vse življenje med tistimi bolj plašnimi, to moraš najprej razčistiti pr sebi. Je pa velika razlika med nekoliko plašnim, plašnim in plašno ekstremnim psom (npr. Nala). Vedenje boš lahko z trudom in vztrajnostjo ter pravilno metodo šolanja precej omilila, vse se bo fejst umirilo, kot, da nikoli težav ne bi bilo. A vseeno vedi, da kljub takemu napredku se bo vedno, vso Nalino življenje našla, kar hipoma, nepričakovano kakšna stvar, ki jo bo čisto vrgla s tira.
Če si boš zadala prevelike cilje, ne bodo presenečena, če jih ne uresničiš.
Korak za korakom ... Prava Nala