Kako naj se odločim

[Itlam]

Verjetno boste pol rekli, da vsekakor podpirate zavetišča, rade volje verjamem, ampak preberite nazaj. Veliko ljudi psa ne bi posvojilo prav zaradi vaših trditev o njihovem slabem zdravju.
Pa kot je rekla lanabela - če včasih ne tvegaš, ne veš. Kolikokrat smo že poslušali tudi o tem, da so plemenjaki kar naenkrat hudo zboleli...

[AngSeter]

Avstralci niso ravno za življenje zunaj. Pri njih je treba pazit na plašnost in slabe nagone, za delo pa so super, če je tandem z lastnikom pravi. Kot vsaka pasma majo svoje fore. Lahko so tudi nezaupljivi do tujcev in znajo se tudi dobro stepst Tole pasmo imam doma
Po drugi strani pa so zelo živahni veseli in mehki psi. Zlo vsestranski v povprečju, čeprav so driskice znajo bit zlo svojeglavi in ko vejo kaj hočejo moraš zlo dobro vedet kaj to je, da si lahko korak pred njimi. Spet velja, da je treba spoznat več ljudi in ne slepo verjet prvemu ki pride mimo. Ni vse zlato kar se sveti. Kot povsod...

Knjige so bolj za si pregledat fizične značilnosti. To mislim predvsem na razne leksikone. Specializirana literatura, ki obravnava eno pasmo je druga zadeva. Največ pa vedno zveš od ljudi, ki imajo te pse doma in jih poslušaš z malce rezerve, ker velikokrat ljudje na svoje pse težko gledajo objektivno. Šele skozi obnašanje in druženje ugotoviš kaj je na stvari. In psi se lahko zelo razlikujejo med sabo, čeprav so na papirju ista pasma. Če nekdo s svojim psom dela, je to samo dodaten plus, ker se na zadevo navadno gleda bolj objektivno.

Vedno je tako, da je izbira vedno lažja, ko veš kaj hočeš in kaj ti je pomembno in znaš operirat s podanimi podatki. ČE iščeš točne specifike pasme je najboljša izbira rodovniški, če ne iščeš nekih specifik pa zavetiščar o katerem ti lahko v zavetišču povejo kaj in kako. Tu maš pa spet zavetišča, ki znajo kaj povedat, taka ki ne znajo in taka ki rada kaj zamolčijo. To tudi hitro ugotoviš, če malo povprašaš okrog. Informacij malo morje. V časih morda že celo preveč.

[AngSeter]

itlam, ne posplošuj. Sploh o namenu uporabnikov, ki si jih označil, da "škodujejo" posvojitvam zavetiščarjev, ker kolikor naredijo zanje ravno te osebe, jih zelo naroda malo dohaja... Je pa treba realno gledat in ne poveličevat nekaj kar ni res. ČE se kdo zaradi tega ustraši bolje prej, kot pa pol. Če kdo ni pripravljen sprejeti odgovornosti naj je niti ne sprejme. In ljudem natikat roza očala je zlo podcenjevalno do njih. NAj dobijo realne podatke, da se bodo lahko odločli.
Pri nas doma bodo vedno rodovniški in tudi zavetiščarji. Vedno bili in vedno bodo. Vsi so posebni in imajo svoje pluse in svoje minuse. So osebki zase.

Ne pa da kdo vzame v zavetišču, ker misli kako so mešanci ultra zdravi pa poceni in izjemno hvaležni posvojiteljem, pol pa ko vidijo, da morda pa le ni tako, psa vrnejo alil pa z njim postopajo nezadostno. Vrnitev psa v zavetišče in podajanje gore dole je psihična zloraba in če bi ljudje 2x premislili preden bi se vrgli v vodo, bi jim bili vsi hvaležni. Zato se pa NE SME olepševat in prikazovat v boljši luči, sploh iz strani ljudi, ki pravijo da imajo radi živali.

Dostikrat si je dobro spomniti na tale rek: "Pot do pekla je tlakovana z dobrimi dejanji"...

[miskica]

Ne da se motiš, sploh nisi razumela, kaj se ti skuša dopovedati.

[Jana]

Ok, sem zgoraj pozabila - Niti v sanjah ne pomislim, da bi na svojih psih (zgornjih in se nekaj NO-jih v preteklosti) in na psih uporabnikov tega foruma v vseh desetih letih delala zakljucke o tem, ali so mesanci bolj zdravi od pasemskih in obratno. Ker se nisem videla prav nobene raziskave o tem, tudi take trditve tukaj ne bodo sle gladko skozi.

[branka]

Nekaj pa bi rada napisala (pa nič nočem s tem trditi) : moja mami ima psa mešanca starega 16 let, ki bo letos praznoval 17 roj. dan, prijateljica pa je imela rodovniškega dobermana, ki je dočakal le 8 let. Pred tem so imeli še dva dobermana, ki sta ravno tako dočakala le (eden) 7 let in drugi 8. In vem, da sta imela krasno življenje, in najboljšo hrano in pogoje. A je to le naključje ? (res ne želim provocirat, ali kaj podobnega...) Ampak res, kako naj vemo o zdravju in življenju mešancev, če pa je o tem le bore malo napisanega - dokumentiranega ?...

[moksa]

Nisem prebrala vsega, imam pa ponovno eno čisto subjektivno vprašanje za tiste, ki mislijo, da so mešanci bolj zdravi od rodovniških: kako to, da smo pri nas doma za zdravljenja kobajagi bolj zdravih mešancev do danes pustili nekaj krepkih tisočakov (evrov, ne tolarjev) WTF?!
Z mega hrano, oskrbo in vsem kar spada še zraven. Neizpodbitno DEJSTVO je, da večina mešancev zaradi prismojene mentalitete folka do veta niti pride ne. Pa genetika pri mešancih ne obstaja, kajne?

Nekaj pa bi rada napisala (pa nič nočem s tem trditi) : moja mami ima psa mešanca starega 16 let, ki bo letos praznoval 17 roj. dan, prijateljica pa je imela rodovniškega dobermana, ki je dočakal le 8 let. Pred tem so imeli še dva dobermana, ki sta ravno tako dočakala le (eden) 7 let in drugi 8. In vem, da sta imela krasno življenje, in najboljšo hrano in pogoje. A je to le naključje ? (res ne želim provocirat, ali kaj podobnega...) Ampak res, kako naj vemo o zdravju in življenju mešancev, če pa je o tem le bore malo napisanega - dokumentiranega ?...

Ja, to je naključje. Pri tako zreduciranem številu (4) psov je to naključje, božja milost, karkoli. Ko in če (se mi pa ne sanja, kako naj bi to potekalo, že zaradi mešancev samih) bodo izvajali raziskave na krepko večjem vzorcu enako oskrbovanih psov, potem bomo mogoče lahko govorili o zdravih mešancih in bolnih rodovniških ali obratno. Ker - čudno - med vzorno "oskrbovanimi" mešanci poznam ravno toliko bolezni in smrti zaradi bolezni kot med vzorno "oskrbovanimi" rodovniškimi. Kaj zdaj?

[Jana]

Me veseli, Itlam, da si prebrala nazaj in ugotovila, kje je šlo narobe.
Ne gre tolk za statistiko, kot za razumevanje "v širino", ko postavljamo trditve.

Branka, kar nekaj pasem je, ki imajo v povprečju zelo (za moje pojme ekstremno) kratko življenjsko dobo, nekatere imajo daljšo, nekatere pa tudi zelo dolgo. H "kratkoživim" zagotovo spadajo nemške doge (ena od evropskih raziskav govori o povprečni starosti 6,4 let), pa menda angleški buldogi, sama štejem sem tudi bokserje, ker je zame pač 8 let premalo za bokserja, pa še jih je. Med "dolgožive" zagotovo lahko uvrstimo razne pratipske pasme, pa o čivavah in drugih družnih pasmah je znan glas, da dočakajo 16 in več let ... To, kar sem napisala, ne velja za vse pse v pasmi, saj lahko vsak pes zboli za boleznijo, ki s pasmo nima veze in tudi umre zaradi bolezni, ki ni pasemsko značilna. Prav tako lahko kakšna doga doživi 13+ let in kakšna čivava pogine pri dveh letih. Če poznamo eno, dve ali tri čivave, bomo težko govorili o čivavah kot hudi poznavalci in težko bomo posploševali na podlagi izkušenj s temi tremi na celotno pasmo.

Pri mešancih sama vidim enega od štosov v tem, da v "hlevskih" (lahko rečete tudi ketnarskih in pesjakarskih, blabla) leglih pogosto že psica potamani bolj švoh mladiče, potem pa zelo pogosto pomaga še lastnik - pusti dva ali tri "najlepše in najmočnejše", tolk da nima s psico in mastitisom problemov, ostali pa "izginejo". Če ne naredijo tega hitro po kotitvi, naredijo kaj v tej smeri kasneje, ko se kakšen mladič ne razvija ok in bi ga težko oddali ali še malo kasneje, ko mladičev ne morejo oddat. Ok, ne posplošujem, ker vsi tega ne delajo, oz. delajo tega vedno manj tudi zaradi raznih "v živalovarstvo usmerjenih" sosedov in drugih aktivistov, delajo pa zagotovo še. In od cca 250.000 mešancev je zagotovo le manjšini postlano z rožicami. Torej, preživijo "izbrani", ponavadi najmočnejši in "najlepši" in tako so tudi pogoji za dolgoživost boljši. Seveda pa ne dočakajo vsi lepo oskrbovani mešanci 15, 16, 17 let, kot ne poginejo vsi bokserji pri osmih letih ali doge pri sedmih itd. In štirje Branki znani psi niso prav nikakršna statistika, na kateri bi lahko kakršenkoli zaključek (tudi vprašanje o naključjih ne) postavljali. Kaj so štirje proti 250.000?

Pri rodovniških leglih v glavnem nikogar ne potamani ne psica in ne lastnik. Psica tudi zato ne, ker je lastnik običajno zraven in ji kakšno tako namero prepreči, lastnik pa ne zato, ker so mladiči smisel vzreje (recimo, da tudi posla - za razliko od večine lastnikov legel mešancev, ki jih je pač fasala psica na ketni, ali zaradi nepozornosti, ali ...). Več ali manj se vsi pasemski psi "spravljajo gor", ne glede na to, ali so "močni" ali "bolj švoh" in večinoma vsi tako ali drugače najdejo pot do kakšnega veterinarja.

Branka, ne skakat od navdušenja, ker poznaš enega dolgoživega mešanca. Koliko jih pa poznaš, ki so umrli pred svojim petim letom? In kaj veš o življenjski dobi dobermanov? Lahko se pogovarjamo o povprečnih starostih predstavnikov neke pasme, ker je veliko podatkov znanih po klubih širom po svetu. Tale tema ni namenjena debati, kaj je pripeljalo do tega, da se povprečna življenjska doba pri nekaterih pasmah krajša (ne od danes na jutri). Kaj lahko rečemo za mešance? Da živijo dolgo? Da je njihova povprečna življenjska doba 10+ ali celo 15+ (saj vendar poznamo 5 komadov, ki so ta leta dočakali)?

Ja, kot pravi miskica - vse je sadje