Kako naj se odločim

[Alba]

Pri meni bi prvo avtomatsko odpadli vsi resasti, ogromni, majhni. Pa ne toliko zaradi videza, ampak v večini zaradi mojega načina življenja. Si ne predstavljam, da bi nek njufek tekel z mano 15 km v hrib. Pa so mi prekrasni psi.

Husky je težek karakter, ampak meni je pisan na kožo. Ona ima enako kot jaz željo po nenehnem gibanju, po domače obe imava molje v riti.

Želim si še enega psa malo drugačnega karakterja, ne glede aktivnosti, temveč glede učenja in udeležbe v pasjih športih.

[Drejči]

lanabela,
res je... ce imajo to sreco, da vidijo leglo in celo izberejo 
Zaradi vse vecjega prakticiranja, kot pravis, garazne prodaje pa zal vse preveckrat pridemo do teme OGOLJUFAN KUPEC PSA. Ceprav se tu postavlja eno resno vprasanje, kdo je tu pravzaprav ogoljufan. V mojih oceh je ogoljufan le pes. Najprej zato, ker je moral na svet priti samo zaradi denarja, ker ga je stepar oropal otrostva in v vecini primerov tudi zdravja ter nevedni lastnik normalnega pasjega zivljenja, saj ljudje zaradi svoje nevednosti psu premnogokrat povzrocajo povsem nepotrebne travme (ga zacnejo zanemarjati tako in drugace), ker revez ni imel priloznosti, da bi normalno zazivel zaradi izkrivljene cloveske predstave o idealnem zivljenju s psom.

Ja, saj vem, da ni vedno tako, ampak prenatrpanost zavetisc, mnozica zanemarjenih psov na ketnah in pa tistih, ki pozabljeni zivotarijo po pesjakih... te stevilke govorijo same za sebe. Res je, da se stanje izboljsuje, pa vendar kaj to pomaga tistemu revezu, ki osamljen zdi v najbolj skritem kotu in caka, da se bo kdo spomnil nanj. In vse samo zato, ker se ni izkazal za tisto, kar si je nadebudni lastnik predstavljal ob evforiji, da mu za popolno sreco v zivljenju manjka samo se pes.

[Lanabela]

Lahko. Če imaš dar opazovanja seveda. In lahko mladičke in njihovo mamo  večkrat vidiš in se z njimi tudi nekaj časa ukvarjaš. Pri pasemskih lahko približno predvidevaš, kakšni naj bi bili, ne da bi jih prej videl. Pri mešancih pa nikakor.

[zalarjeva]

Jaz imam pa takšne izkušnje, da se posameznik ki je v svetu kinologije neznan in neuveljavljen sploh ne more sam odloèiti katerega mladièka bi rad, ker vzreditelj sam doloèi komu bo dal katerega psa. Npr. èe kupuješ kavalirja in to pasmo poznaš toèno veš kaj se dobro ocenjuje na razstavah, vzreditelj pa obdrži najlepšega psa zase, potem so na vrsti še ostali priznani vzreditelji in na koncu jaz. Potem pa pridem na razstavo kjer mi 'raztrgajo' psa in mi povejo, da ta kuža, kupljen kot show quality nikoli ne bo šampion, ker ima to in ono napako. Tako da priti do vrhunskega psa je precej težko. Vsaj meni.

Tole je pa prav zanimivo in me res zanima kako je s tem, saj bomo nekega dne kupovali rodovniškega psa.

[zalarjeva]

Kalsang, hvala! Pa je pri vseh vzrediteljih tako, da ti psa izbere vzreditelj in ne ti sam?

[Kalsang]

Zalarjeva, ne gre za to, da bi ti ga izbiral vzreditelj, ti pa vzreditelj svetuje glede na to, kaj si želiš.

Npr., če želi vzreditelj enega mladiča obdržati, ti to pove, pove ti tudi, katerega oziroma med katerima/i se še odloča (odvisno od tega, kako majhni so) in ta mladič potem ni na voljo. Potem mogoče si iz tega legla želi mladiča tudi lastnik samca, in tudi ta mladič ni na voljo. V teh primerih so to perspektivni mladiči za vzrejo in/ali razstavljanje. Potem pa je odvisno od tebe. Če poveš, da nameravaš razstavljati/vzrejati, ti vzreditelj svetuje, kateri mladič iz legla bi bil primeren. Če teh ambicij nimaš, jih imajo pa na primer drugi interesenti, ne moreš pričakovati, da ti bo svetoval razstavno perspektivnega psa, temveč ti bo povedal, kateri mladiček bi bil v tem primeru primeren. Fer je tudi, da ti pove, zakaj po njegovem mnenju ta mladič ne bi bil za razstave, ker se potem odločiš, ali te ta hiba moti ali ne. Mogoče sploh ni hiba, ampak je recimo mladič nekoliko drobnejši, mogoče ni tako lepo obarvan itd. Potem so tu še drugi kriteriji: tvoja pričakovanja glede značaja in učljivosti / kinoloških športov. Nekateri imajo raje drobnejše/močnejše pse. Glede na to, ali bo šel mladič v družino z otroci, bo vzreditelj svetoval primernega mladiča, ki bo po njegovem mnenju mirno prenašal otroško razposajenost.

Seveda pa govorim o idealni situaciji, ko je leglo dovolj veliko, da lahko izbiraš. Če v leglu ni veliko mladičev ali če ni veliko samcev/samic, se ti zgodi, da ne moreš dosti izbirati. Prav tako, če so drugi mladiči že rezervirani in je na voljo samo še eden.

Vsekakor je pomemben dialog in iskrenost s strani vzreditelja in kupca.

[zalarjeva]

Aha torej moram jaz že vnaprej zagotovo vedeti ali želim recimo razstavljati ali ne, razumem. Samo kaj pa v primeru, da si želim predstavnika pasme, ki je brez hib, ki bi se na razstavah super odrezal, a na razstave z njim ne bi hodila (ali pa mogoče enkrat, ravno toliko, da vidim kakšno oceno bi dobil?) ? Samo sprašujem, za enkrat sem samo glede karakterja odločena kako in kaj.