Kako naj se odločim

[Mel]

Ne vem no, kaj si pa razmišljala preden si kupila psa? Da naslednjih 15 let ne boš imela službe in partnerja?

Zakaj pa nisi s fantom in psom skupaj?

[barbara007]

Sem razmišljala kako bo preden sem psa kupovala in točno vedla kaj in kako. Vendar se je situacija spremenila, ampak psa ne morem oddat. Nekak bom že našla čas, takrat ko sem vam pisala, sem bila res obupana, ampak se ne predam tako hitro. Pes ostane pri meni in bom skrbela za njega. Samo čimprej more it vn mali bučko.

[barbara007]

Lord bo vsak dan zuni, tako kot je do sedaj. S tem da gre vn bo vredu, da ne bo treba skos za njim čistit, da bo mel svoj prostor.

[Jana]

Lejca, ce bo nasla kar tako nove posvojitelje za problematicnega psa, pa ceprav zlatkota.
Se povsem strinjam s teboj, da je bolje psu cim prej najti skrbnika, ki se bo zavedal pasjih potreb.

Moja prognoza, ce pes ostane pri hisi, je po prebranem sledeca:

- pes bo popolnoma brez socializacije, saj bo sam sebi prepuscen cez teden in cez vikend (tu in tam kaksno igranje ali sprehod pac nimata velike vloge),
- v puberteti se bodo v vsem sijaju zaceli kazati vzgojni problemi zaradi pomanjkanja vzgoje in "samote",
- pes bo zrastel v silno problematicnega odraslega samca, ki ga bodo zaradi tezavnosti ob "vrocih psickah" v okolju spuscali, da bodo imeli mir (vzorec je ze danes znan, saj lula in kaka, torej mora ven, da se resijo nesnage; ko bodo psicke "vroce", ga bodo spustili, da jim ne bo tulil pod oknom),
- kaj se bo zgodilo v nadaljevanju z njim, si lahko preberemo v raznih drugih temah tega foruma, predvsem v tistih iz rubrike "potepuhi, napadalni psi, lovci in kmetje".

barbara007, oprosti ze v naprej, ce ti delam krivico, vendar je iz tvojega pisanja razvidno, da:

- si se za psa skrajno neodgovorno odlocila,
- da se ne zavedas, da je 3-mesecni mladic se "pasji dojencek" (tudi otrok nimamo na vrtu, dokler lulajo v plenice),
- da se ne zavedas, da bo nekaj kilski zlatko zrasel v nekajdesetkilskega psa, ki ga brez vzgoje ne bo mogoce peljati na sprehod, kot imas verjetno predstavo, da je sprehod s socializiranim psom fantasticen,
- da bo ta zlatko tulil, se potepal, delal zgago v okolici, v kolikor ne boste poskrbeli zanj v vsem, kar potrebuje in kar vam narekuje zakonodaja (ograja, pesjak, sprehodi ...),
- da se mu lahko v vsakem trenutku, ko bo brez nadzora, kaj zgodi; se toliko prej, ce bo neprijeten za okolje (beri: sosede, mimoidoce ...)
- da se zdaj, ko si spoznala, da imas tezavo, se vedno obnasas skrajno egoisticno in se samo zaradi lastnih zelja noces odpovedati psu, ceprav ves, da zanj ne bos imela casa, oz. mu ga nisi pripravljena posvetiti.

Razmisli se enkrat in upam, da se bos kljub vsemu odlocila za oddajo psa.

Ostalim pa v poduk, da so vase zelje eno, potrebe psa pa nekaj drugega in v kolikor niste pripravljeni vsega uskladiti tako, kot je treba, imate velik problem, oz. vas caka 10 let problemov.

[alexy]

Barbara jaz imam tudi sluzbo in fanta in 4 mesecno labiko doma. Pa gre vse brez problema. In je psicka pri meni notri, ceprav se ni cisto sobno cista.
Najin dan izgleda nekako takole: Zjutraj pred sluzbo greva na 20 min sprehod (je pac treba malo prej vstati), iz sluzbe grem direkt domov (odpadejo potepanja po trgovinah in razne pijacke, ma to sem ze prej vedla in se mi ni problem temu odpovedat) da ji dam za jest, nato greva na 1 urni sprehod, kjer mi prinasa aporte in ponavljava trikce, potem prideva domov, Zara gre spat, jaz pojem kosilo, nato pa se spet malo uciva trikce. Zvecer grem jaz na pilates ali pa pride fant do mene, ob 22h greva na zadnji 20 min sprehod in potem greva spat.
Med vikendi je pa al fant pri meni ali pa jaz pri njem (Zara je seveda zraven, ker sem mu lepo povedala da me dobi v paketu z mojo srcico ali pa nic), in kljub vsemu je najin dan podoben kot med tednom, le da med vikendi vadiva trikce in poslusnost ene 5× na dan..

Tako da se vse da, samo ce se hoce..

In sori, ampak sodec po tvojem napisanem se psu res ne bo dobro godilo pri tebi..jaz bi resno razmislila o oddaji..res je da bo zate hudo, samo bo to najboljsa resitev za psa.

[barbara007]

Hvala alexy in lejca, res se vse da. Moji doma in moj fant me je bolj sekirajo glede tega. Tud jaz sem fantu rekla, da me dobi v paketu pa nekako ni navdušen. Ko sva pri njem pa nevem če bi bil lahko pes tam, ker nevem kako bi starši reagirali. Vse se da če se le hoče, vidim da še več stvari nekateri in se vidi da se vse da.
Očitno nekateri ne vedo kako ravnam s psom, tako da prehitro sklepanje ni najboljše. Takrat sem bila jezna in žalostna in sem potrebovala malo pomoči pa podpore. Sicer sem pa odločena da pes ostane pri meni doma ker ga ne morem oddat. Torej dejanje ni bilo narejeno in ne bo narejeno. Samo za malo pomoči in nasvete sem vas prosla.

[Felina]

Samo bi te rada opozorila, da če fant ne sprejema tebe v kompletu s psom, zna to biti zeloooo velik problem. Sploh, če ni navajen na živali in ne pozna ljudi, ki bi gojili ljubezen do psov in mu to ni domače. Jaz sem se z mojim po dveh letih raje razšla, kot pa da bi morala ljubezen do psov zatreti...enostavno ni razumel, zakaj se toliko ukvarjam z njimi (takrat sta bila še mladiča in sta res rabla veliko pozornosti), počutil se je zapostavljenega, na koncu je že bil ljubosumen na pse, da jih imam raje itd.....šlo je v nedogled in vedno je pričakoval, da bodo psi na stranskem tiru...ampak žal pri meni ne...pri meni smo vsi enakovredni, ena družinica in sem v kompletu z njimi.....no, pri sedanjem fantu s tem ni problemov....sem na prvi zmenek prišla z obema psoma, tako da sem mu jasno dala vedet, kaj dobiva......in bil je več kot navdušen!!!  ....sedaj smo vsi skupaj ena družinica in on je še bolj nor nanju kot jaz, če je to sploh mogoče...resnično sta enakopravna člana družine in ne nek privesek.

Pa še to...sama študiram, popoldne delam, imam dva psa in mačko, fanta, babico, ki je že v letih in velikokrat potrebuje pomoč, grem s prijatelji ven, na potovanja, gledam tv itd....ni, da ni, ampak čas pač morem razporedit, zbujam se ob sedmih, da že zjutraj opravim dolge sprehode in je čez dan mir za moje učenje, pač počitka nimam ne vem koliko, odrekam se marsičemu za kar bi povprečna ženska ubijala, a sem srečna s tem, kar mi je najljubši hobi...moji psi.

Prosim, resnično razmisli, kaj si pripravljena žrtvovat, ker to nisi storila prej, naredi zdaj, pogovori se s starši, fantom itd. koliko so oni pripravljeni žrtvovat, ker če si na to pripravljena samo ti, ne pomeni nič...ker se bo zapletlo pri prvi odsotnosti za par dni, ko kuža ne bo mogel zraven in ne bo varstve za njega in boš spet razpeta med ostati doma ali oditi s fantom na izlet,  fant pa se bo spet počutil zapostavljenega, ker ne more početi več stvari s teboj in konflikt bo spet tukaj...resnično razmisli....