Moja prva (črna) pasja radost - bivši Trzinček Rocco, po domače Roko

[rava]

še ena kratka domača .... mogoče bo kdo lahk ponucal, če ma koga doma za prepričat/vzgojit.

ko sva na morju pobrala Gusarja, je bil moj dec sveto prepričan, da morajo biti mački zunaj.
ob kastraciji so bile pa sploh neskončne debate na temo pohabljanja in kar je še teh neumnosti.

ravno zaradi "daleč od oči, daleč od srca" razloga, se stvari ni dalo racionalizirati in dopovedati.
dokler zadev ne osvojiš na emocionalni ravni, je vse skupaj lapanje v prazno.
potem sem spremenila taktiko.

včasih malo pomagam kaki zverinici.
začela sem ga prosit, če mi pomaga pri tem, da sama ne bom mogla .... pa to.
ko je v živo na primerih umirajočih videl temno plat in posledico "svobode", je spremenil stališče in že skor panično zapira vrata na hodnik.

obdobje, ko sem še v kleti negovala Pikija, je bila izredno intenzivna šola na temo mačje svobode.
to sploh maček ni bil - le en krvav polomljen poscan in posran kupček dlake.
če se je le dalo, mi je rekel, naj ga probam porihtat sama, ker se mu je maček tolk smilil, da ga niti gledat ni mogel, ampak vseeno mi je parkrat pomagal pri hondlanju.

prej je bilo pa 99999999999999999999999999999 besed v tri krasne in brezveze, ker brez čustvene izkušnje, ki dvonožca pretrese v dno riti, te stvari le redki lahko racionalizirajo.

zdej mi ni treba več rečt, če mi pomaga. če ma cajt, je to popolnoma normalno.
to, da so sterilizirani/kastrirani mački v tem svetu samo za not, mu je pa tudi čisto jasno.

govorim o procesu, ker iz riti v glavo 99% ljudem ne pride drugače kot preko herca, čez ušesa pa ama čist čist čist nič.

[Žužka]

Vem, seveda mi je popolnoma jasno, da za mačke ni dobro, da sem se tukaj pač milom ili silom sprijaznila s tem, da vseh ostalih šest članov naše familije v tej hiši pač ne zapira vrat in oken za sabo in ne čekira, kje je kak maček. Da se jim zdi "nepotrebno mučenje" zapirat mačke v hišo, če se imajo lahko lepo tudi na vrtu. In da enostavno nisem sposobna vsega zorganizirati tako, da bi bili mački zaprti in da se ostali člani familije ne bi "počutili v zaporu", kot mi je že itak očitano prevečkrat. Tudi meni se zdi "krivično" ma zaelo v navednicah krivično, v resnici sem zelo vesela, da "naša" prva občinska registrirana prostoživačka divjačka Štefka, ki jo v bistvu hodim samo hranit in razen posredovanja za sterilizacijo na občinske stroške in tega, da dvakrat letno kupim ampule proti zajedalcem, ki ji jih da tadruga hraniteljica, ki jo sploh lahjo prime, nisem naredila nič pomembnega za njo, lepo šeta magari po sredi ceste in okoli naše hiše, spi v sosedni prazni hiši in tako živi že šest ali koliko že let, očitno zdrava in spretna, da se izogne vsem zunanjim nevarnostim.

In priznam, da mi je bilo lepo gledat oba, Betrota in Miškota, ko sta prilaufala za nama u Rokotom, ko sva šla na sprehod. In so se šli "kursink". In sta se lovila med sabo in plezala po drevesih in izziovala Rokota. In norela za veščami in kobilicami, ko smo vsi pač sdedeli pred hišo in je kdo šel noter kaj iskat in sta zviznila skozi vrata ven. Sprva sem pop***** vsakič in ju lovila in terala nazaj v hišo, potem pač nisem več. In tudi če bi jaz, so pa drugi okoli mene smatrali, da je povsem normalno, da mačka, ki hoče iti ven, pač spustiš ven. Ja, tako je pri nas. Ne živim v idealnem svetu in ne v za mačke "idealni" familiji. Verjamete ali ne, človek se včasih utrudi biti "dežurni moralist".

Zgornji citat točno povzame tudi mojo situacijo. Zato popolnoma razumem. 
Zadnje dni imam doma samo kreganje okoli muckov, ker je MucMuc na bolniški in mora biti noter. Jaz moram imeti oči vedno na pecljih, da le kdo ne odpre vrat, ko sem v službi, me je pa stalno strah. Včeraj me že mami kliče v službo: "Muc mijavka, ali res ne sme ven?" Jaz pa sploh ne vem več kako naj jim pojasnim. 
Torej, če je že sedaj tako, bo za normalne razmere tudi povsem nemogoče kaj spremeniti.

Res pa, da nas še nič ni "udarilo po buči". Imeli smo muco, ki je imela srečo in 16 let uživala v gozdu brez posledic. Glede cest pri nas ni težav, je pa lahko tisoč in ena druga stvar, predvsem bolezni so očitno danes veliko večji problem kot takrat.
Zato mogoče nismo bili dovolj soočeni z izgubo. Tolažim se tudi, da sem Muca vzela izmed "naših" prostoživečk in bi v vsakem primeru ostal zunanji in z bistveno manj oskrbe.

Hočem samo povedat, da sem ravno tako zagovornik varne, notranje oskrbe, po drugi strani pa tudi razumem to drugo plat.

[SinM]

Zmatrana sem in krivo se itak počutim totalno in vse to. Eh.

Mojca, pejt mal črnogorca premučkat. Pa Miškota pregnest.
Počij. Prespi. "Časti" kakšno mamo muco s sterilizacijo, pa počakaj, kaj ti prinese čas.
 

[Iska]

  mamaF 

[irenat]

Zmatrana sem in krivo se itak počutim totalno in vse to. Eh.

Drži se, ogromn si naredila za druge...

[Lynn]

Drži se, ogromn si naredila za druge..

MamaF drži se in ne bodi žalostna sej bo še vse ok.

[mamaF]

V redu sem, hvala Predvsem se danes vesela zaradi prihoda novega črnega kuŠka v tvojo družino

Sicer pa smo še vedno poletni in tako v tahujši vročini lepo v senci - siesta takole nekako:


... potem pa malo na lov