Moja prva (črna) pasja radost - bivši Trzinček Rocco, po domače Roko

[mamaF]

Pa je to ptičarskotesna ograja?     Mi pripreljemo dvornega norca, žur zagarantiran, pe tisti, ki niso imeli namena divjati, bodo divjali  

Ograja je žogotesna - tolk visoka, da žoga ob strelu na gol/aut ... ne zleti čez. Skratka, na najnižjih delih čez 2 metra, sicer pa fuuul. Bom pofotkala en dan;)
Na kinološkem je pa res ful nizka povsod, ne vem ... ali so res sami piflarji tam al kaj

[luna7]

Nama je uspelo, da se me drži kot klop in predvsem ona pazi, kje sem jaz. To pa sva rpdiobili ravno s to igro skrivanja. Ona je šnofala, jaz pa sem se ji skrila tako, da sem jo vseeno lahko videla. To sva šibal kar kakšni dve leti. Pa se mi zdi, da je zelo dobro delovalo. 
Danes jaz pazim, da se naša stara gospa pri detajlnem vohljanju in obrekovanju kje ne zatakne in potem v paniki zdrvi v nasprotno smer, ko ugotovi, da me ni (me ne vidi, ker že slabo vidi). 
Črno kosmato srce pasje, uživajte. Pa kako lepega novega muca imate! 

[Yo]

Šele zdaj videla. Iskrene čestitke 

[kocka]

Saj sem videla v drugi temi

[moonbeam]

A dej no Ficko  Ne mores tko popuscat mladini, da se obesajo po tvoji lojtrci  Nasa Misa bi se od same groze zaprla v drug prostor, samo da ga ne vidi 

[SunnyDay]

Najbolj vztrajnim iz zagnanim vohljačem pa precej dol visi, če se skriješ . Še boljš, končno imajo mir. Ampak Roko ni tak, vsaj po vseh teh opisih ne . In kakci pa vsa podobna svinjarija postane "z leti" (meseci) manj zanimiva - ponavadi. Večina mladičev mora dat v gobec vse po spisku ... pa saj je pri otrocih podobno, a ni?

[mamaF]

Se strinjam. Samo dodajam, da so nekateri psi (ne glede na njihovo siceršnjo nadarjenost za iskanje zajcev in srn) malo nesposobni pri iskanju skritega vodnika in so potem, ko se mu skriješ, čisto zmedeni in iščejo v čisto napačni smeri. Tako da se skrij tako, da ga imaš na očeh (pa če se bo izkazal za zelo nesposobnega, lahko potem tudi glas uporabiš).

Uh, saj si sploh ne upam skriti se "zares" (bi bilo po mojem mene bolj strah kot njega;) ) ali samo počepnem za kak večji šop trave, da mora potem malo "na prste stopiti", da me zagleda ali pa za kak grm, ma mora biti toliko redek grm, da jaz dobro vidim, kje taca on.
Zaenkrat si še niti od daleč ne upam početi spuščenih igric na več kot površini kakih 50x50 m. Glas uporabim, ko že teče proti meni in ga kličem "sem, Roko, sem" in če se ustavi pred mano (brez dodatnih treh krogov okoli mene), dobi en glasen "priiiiden" in posladek ali pa samo pocartek
Pa potem, ko je pripet, sprostim flexi, kadar se kje ustavi, grem par korakov naprej in ga pokličem "pridi, greva" in ko pride spet na en dober meter do mene, "zaklenem" flexi in greva naprej. Če pa ga mika kaj po svoje vleči, se pač ustavim in ga ne šmirglam, naprej greva šele, ko se umiri in pride čisto k meni.

V glavnem imava sprehode (sploh taglavnega sredi dneva) razdeljene nekako na 3 dele. Najprej "na kratkem" od hiše proti vinogradom in travniku, potem na travniku malo svobode in divjanja, potem spet na kratko do ceste, potem pa greva po gozdnih poteh, kjer se malo menja popuščen flexi za raziskovanje in pa flexi na kratko, ko je treba hoditi točno po potki in se izogibati konjskim figam .
Obvezno potem sledi še par sto m hoje po pločniku in ob cesti, na kratko, brez pobiranja smeti ob cesti (jaaa, tudi smetarsko nadarjeni smo )

V glavnem, poskušam se sprehajat na več različnih načinov, od laufanja s slednim, do pridne hoje na navadnem, kratkem povodcu po vasi. Kolikor sem vas brala, vidim, da je pametno, da naučim psa, da se je treba na različnih poteh različno sprehajat (torej na "manj varnih omočjih" na kratkem povodcu, šele ko pa pride čas za bolj sproščen sprehod, pa z malo več svobode, na daljšem.

Aja, sem pozabila povedati - poleg borderke Bajke imava še eno prijateljico, damico Oki, ki je manjša od njega in je ena tala "lisička po pasmi". Dama ima že svoja leta in ji ni več do divjanja in pasje igre, kaj prida pa je ne moti, če mala črna kozica laufa v krogih okrog nje. Popoldan se vsak dam srečamo na najini" travniški" poti in mu pustim, da jo malo "osvaja" (bolj njeno lastnico ), potem pa obe zaukaževa konec igre in gremo narazen. Roko je prav priden, nič kaj več ne sili za Okico, ki se oddaljuje v svoji smeri. Ben, zaenkrat sem mu očitno še bolj zanimiva kot pasje punce (zaenkrat poudarjam ... le kaj bo, če ga bo začelo metati po svojem velikem črnem vzorniku Flipu )

To pa še ni vse - imava tudi enega zlatkota, ki je v naši žlahti. Fant je star 8 let in zelo prijazen in pokroviteljski, mala opica ga ne moti, veselo se ovohavata in malo podivjata - daleč od borderske brzine - na našem dvorišču si delita posodo za vodo,pa moje priboljške, ker sta zelo pridna in prav tekmujeta, kdo bo bolj priiiiiden , pa kakšen kos lesa od trte,  najprej ga načne Veliki Zlati, potem pa ga prepusti Malemu Črnemu:)

Skratka, jaz uživam 100 na uro s tole mojo kosmato podganje-mačje-pasjo klapo. Pa kaj se čakala toliko let