NabiraUc, ja

Ful je vesel, kadar mu dovolim na koncu sprehoda kakšno stvar, ki leži ob cesti, odnesti domov.
Sicer sem morala tistole posodico od skute nesti nazaj, kjer jo je dobil ... to je namreč posodica za "našo" prostoživečko Štefko, ki jo je za našo delavnico nastavila tetka, ki jo tudi hodi hranit, pa bi bila ogorčena, če skledice drugi dan ne bi več bilo na svojem mestu

Bi za izginotje posodice hitro obtožila kakšne "žleht ljudi"

Pobiranje smeti je za Rokota, kot ugotavljam vedno znova, nekakšna antistres terapija

Tole skledico je namreč bliskovito pobral, ko je zagrmelo in je bilo treba hitro šibat domov

Zadnjič pa sva šla od Ane in borderjev krepko po polnoči in so imeli v lokalu ob poti veliko fešto, glasna glasba benda, glasno govorjenje množice ljudi in ogromno ob cesti parkiranih avtov, je bil dober razlog za to, da se je Junaški LoUc vkopal na pločniku že 100 m od "groze" in nepremično buljil v avte, ki po njegovem seveda nimajo kaj delat tam sredi noči

Pa sva šla en korak naprej, pa stop, pa spet en korak ... mislim

Na srečo sem opazila ob pločniku že nekaj odvrženih smeti in sem ga izzvala, naj pobere eno plastenko.
Eureka! Plastenko je pobral, nato pa sva skoraj tekla do doma z dragocenim
plenom 
Tu mač! Ker je imel nalogo "primi, nesi" je
"pozabil" na groznostrašne motnje v obliki, hrupa in ljudi, ki so se zbirali okoli avtov, sploh se ni bilo treba več ustavljat vsake 2 metra in sumnjičavo opazovat, kaj se dogaja - šibanac do srede vasi, kjer sva srečala Prijateljske Omladince, ki se jih je zelo razveselil, med tem izgubil plastenko, pa hitro našel nov plen, zmečkan plastični lonček

In tako sva v rekordnem času prišibala domov, z dragocenim plenom direktno v kučo

LoUski - nabiraUski pozdrav vsem oboževalkam
horjulsko črnega psa s
horjulsko belo brado




... sicer pa plastenke pri naši hiši ljubimo vsi, celo vrtna zelenjava

Takole sem iz odrezanih plastenk uredila sofisticirani
visokotehnološki zalivalni sistem za paradajze in bučke


