Roko in PrašičKot že veste, naš Roko nima ravno nevemkakšne strastne navezave na igrače. Za piskajoče zadeve, žoge, cufe in podobno se zmeni morda za nekaj minut na dan (pa še to izgleda, kot da bi meni delal uslugo
), potem ga premamijo kakšne louske vonjave po tleh ali kaj drugega. Ali pa sem jaz čist nesposobna za take športe, tudi možno
Da bi ga vseeno malo razvedrili, mi je No Jinx predlagala, naj mu poskušam predstaviti The Prašiča, takega, ki ne piska, ampak "njuri". Enemu podobno smotanemu psu je baje tak prašič naredil cel žur.
No, pa smo sprobali.
Včeraj mu je Ana prinesla čisto novega The Prašiča. Pri njih prireja Bajka pogosto "koline", zato jih imajo na zalogi
Najprej ga je Roko debelo gledal, potem je gledal Ano s tistim bumbarskim pogledom "ja, kaj naj s tem, saj ni za pojest", ko pa je prasec zakrulil, je Roko odskočil pol metra stran. Sicer ga je radovednost zmeraj znova premamila a ob kruljenju se je za ziher umaknil korak proč (jaoooo
, a kaj je to zaen pes)
Nato sem iz hladilnika vzela posebno salamo in nekaj tankih rezinc pripravila za obložit Prašiča. Roko je prvo že skoraj vzel z njega - kar je pomenilo, da se mu je moral čisto približati in se ga dotakniti - ko se je zgodil Incident
Ani je namreč točno v tistem trenutku z mize padel pokrov plehnate škatle za piškote in ... aaaaaaaaaaaaaaa ... valjda je bilo vsega konec
Saj veste, višina + pleh = NaGlas = Roko zapaničari.
In je ušel iz območja NaGlasa ter se skril na hodnik. Počasi sem ga zvabila nazaj, a že ob pogledu na Prašiča, ki je obložen s salamo ležal na tleh, se je spet skril na hodnik. Vsak pogled na prašiča je bil Strah in Groza, jaooo
In potem? Ja, potem sem ga pustila pri miru in spravila Prašiča. Potem sva čez čas šla ven. Potem sva prišla nazaj, Prašiča sem si dala pod majico, v žep kocke salame in vsake toliko "zakrulila". Ob vsakem kruljenju je priletela posebna salama sumljivo Roku pred gobec.
Čez nekaj ur se je Prašič spet pojavil, tokrat je že pogled nanj "sprožil" dobavo priboljška. Potem je priboljšek "zrasel" na Prašiču. Potem je Prašič ležal na tleh; Mati s salamo in Roko pa smo se sprehajali mimo ...
Še dobro, da sva bila sama doma, ker tole bi bilo pa za našega "vsega hudega" vajenega Šefa tu mač
Danes je šel Prašič z nama na sprehod. Najprej sem mu (psu, ne Prašiču) metala žogo, da se je malo raztresel. Potem je žogo nadomestil Prašič. Roko ga je celo začel lovit, jeeeeeej
Res se ga na začetku ni upal niti dotaknit, kaj šele, da bi ga prijel v gobec in stisnil, a vsaj veselo je tekal za njim
Potem sem vsake toliko "zakrulila" z njim in padel je priboljšek. Potem je padel priboljšek vsakič, ko je Prašič pristal v pasjem gobcu ali pa se ga je dotaknil. Potem ga je pohodil, prašič je zakrulil in padlo je več priboljškov. Potem je Prašica nesel v gobcu cela dva metra!
Potem pa sva triumfalno končala, da je Junaški Pes uspešno zaključil z današnjo misijo
Jutri pa naprej, kaj pa čemo
Da boste videli, s kakšnimi Grozotami se mora spopadati moj kuŠek, prilagam slikovni material:
"A si ti normalna?"
"OK, "touch", potem pa pade klobasa, važi?"
"Ben, še "tačko" dam, pol me pa res pustiš pri miru"
MamaF in BliskKot vidite, bom kmalu poleg
Zapečkarskega vodnika začela pisati priročnik na temo
"Kako ohraniti mirne živce s smotanim psom". Tudi tega bom dala prvo lektorirat No Jinx
Nekateri hodijo za sprostitev na jogo, nekateri v oštarijo, jaz pa k mojemu Zapečkarskemu sosedu Blisku, ki je doma dobrih 100 m nad našo hišo.
Blisk je vedno vesel, ko me vidi in je nasploh moj nabolj potrpežljivi poslušalec. Vse mu lahko povem, pa nikoli ne sprašuje po podrobnostih ali prekinja mojega monologa
Blisk me ima rad, tudi če imam razmršeno frizuro, celo počesat se me potrudi
Nikoli se ne pritožuje, ker imam vedno oblečeno isto jakno ali ker vedno nekaj njurim čez pasjo pamet
Blisk je "idealen moški", bi se lahko reklo
No, evo, tole je moja Terapija. Zvečer pa še kakšno pivce ali jegrček z Ano, pa se da nekako preživet tudi s smotanim kuŠkom
Aja, ko smo spet pri njem, posebej za No Jinx prilagam fotke njegove pred dnevi postrižene tazadnje
So se v tiste brezvezne "cuflje" kar naprej neke smeti zamotavale, pa mu je težilo, ko sem ga česala, pa sem kar postrigla. Itak je videt "štenge", ma ni važno. Se mi zdi, da tako izgleda
malo manj trapast, kuŠek moj ljubi
No, takle mamo, vidite, kolk se mora ena mati sekirat zaradi ene navadne igrače, jaoooo