Fifi vas pozdravlja

[SunnyDay]

Ja, sva probala in kar ni okroglo je ne zanima...  Na žalost.

Pri nas je blo isto. Bita zato ne, ker se ne da zagrabit v gobec, Jagi se ga je pa bala (pa ravno nanjo sem računala).

se ne morem in ne morem nagledati lepotke in njenega pelcmantla 

Aneda, kako meeeehka in mečkabilna je .

[No Jinx]

Fifi1 - tatarska je bila odlična!  Bo treba še kdaj ponjo! 

[Fifi1]

Fifi bo dobila novo posteljico.  Odločam se med ležiščem comfort in občutno dražjim ležiščem s spominsko peno.  Zanimajo me vaše izkušnje glede omenjenih ležišč (predvsem me zanima, kakšno velikost naj izberem- prostora je dovolj, ker bi posteljo čez dan pospravil pod mojo). Vem da o comfortu obstaja stran na mojpes netu, ki sem jo prečesal že dolgo nazaj, ampak sedajle imam res minimalno časa in ga res nebi rad zapravljal za dodatno sedenje pred računalnikom in ponovno branje strani... Grem raje na sprehod (tisti, ki me bolje poznate, veste, zakaj imam v zadnjih dveh mesecih računalnika poln k****). Če bi imel več časa, bi si te podatke zbral sam, ampak na žalost pride obdobje, ko to žal ni mogoče. Mi boste pomagali? 

[No Jinx]

Jaz sem s comfortom nadzadovoljna in iz osebnih izkusenj javljam, da je res udoben ... 
Velikost - ce mene vprasas, najvecjo (XXL), ce ti prostor ni problem. Drugace pa XL.

What she said! 

[luna7]

Evo, tule sem se čisto navdušila nad tem, potem pa dobila psa za v kletko . Morda ga bomo kasneje kupili...ko bomo zaziher vedeli, da mala ne bo naredila lesnih sekancev iz našega pohištva...
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,5933.0.html

[SunnyDay]

Sem pred nedavnim "doktorirala" nad ležišči s spominsko peno (ravno zaradi cen, ja, kontaktirala sem celo par privatnikov, ki jo prodajajo na metre, pa iskala umetno usnje na metre, pa otroške jogije iz spominske pene, pa potem gledala, kdo bi to v umetno usnje oblekel itd. itd. skratka ...), ker se mi je zdelo, da bi jo nekako že privoščila Bitovim sklepom ... imam pa tudi že od prej comfort, no, zdaj že dva, pardon, tri , ker obstajajo tudi tanjši za v boks, no, pa spominsko peno sem potem tudi našla in sicer za ceno comforta (iz nemške zoo spletne trgovine) in hkrati v enaki ali vsaj zelo podobni oblekci iz um. usnja, kot jo ima comfort, nima pa zanj značilnega roba. Oboje je super udobno.

[riry]

Iiiiijoj, kako je fletkana (še posebej ) na prvi sliki - obsijana od sonca in nasmejana Za koledar!

[Fifi1]

To sem imel sprva napisano v Čapijevi temi, pa sem se odločil, da mu ne bom smetil teme, saj mu želim en krasen dom.

Pravkar lobiram doma zanj in po pričakovanjih so proti, češ da je Fifi super fino fajn, da ima družbe dovolj, pa da je en pes pri hiši dovolj in podobne neumnosti. Naj poudarim, da sam financiram vse stroške povezane s Fifi in da jo peljem na nekaj sprehodov vsak dan in da meni osebno še en pes ne predstavlja nobene ovire. Res ne razumem, kaj jih pri vsem tem tako skrbi. S Fifi sva vsak dan po 5-7 ur skupaj, vsak večer ji umivam zobe, češem jo, treniram jo, igrava se... Če bi imel še njega, bi z lahkoto to počeli v troje, stroški nebi narasli na kakršnokoli kritično mejo, če pa bi imel na šihtu slučajno še kdaj kakšno zdrko z nadurami, bi si lahko Čapi in Fifi delala družbo in me tako lažje pričakala.

Sovražim razmišljanje tistih ljudi, ki so tako konservativni, da sami sebe prepričajo, da imajo strahove, vidijo same prepreke in težave. Spotaknejo se ob ovire, ki jih sami nastavijo zato, da bi mi dokazali svoj prav. In ko vidijo, da pač sam razmišljam iz druge perspektive, začnejo groziti, da bom moral pod svojo streho, če jim bom še težil s tem. Tako to zgleda pri nas. In po takih "pogovorih", kjer je odgovor ne še preden dokončam vsak svoj stavek, se ne pogovarjamo nekaj dni. Sliši se samo jeznega očeta, ki tuli v kuhinji: "Smrkavec misli, da je glavni v hiši! V življenju ni še ničesar dosegel, nič naredil! Mulo! Res ne vem, kaj naj naredim z njim! Še eno tako, pa bom...."

Pa mislim, da nisem tako grozen. Res ne. Samo rad imam živali. Mogoče je narobe to, da se raje družim z njimi, kot pa z ljudmi. Prišel bo lepši čas, takrat, ko bom smel narediti kakšen korak brez da bi mi starši prerezali peruti, še preden se naučim leteti.

Sicer imam krasne starše, ki so ljubeči, me imajo radi in se trudijo biti kul. Ampak na žalost me ne poznajo dovolj ali pa se nočejo sprijazniti s tem, da razmišljam drugače kot oni. Jaz sem jaz in ne bom se spremenil, pa če se postavijo na trepalnice.

Čapi, nama pa zgleda ni usojeno. Še se bom boril, ampak ne upam si čez meje, zaradi ljubega miru pri hiši.