Fifi vas pozdravlja

[takoda]

Fifi, vem kako to zgleda, predvsem tisto o lastni strehi nad glavo. Mogoče se bosta omehčala, nogoče ne. Ti pa svetujem, da za nekaj časa teme ne načenjaš, bodi prepričan, da se jima še rola v glavah.
Bodi vesel, da imaš vsaj generalno straše, kot se šika, že to je veliko. In če pride Čapko kot gost na pikink... Who knows  

[Cats]

Svoja streha nad glavo ni nič napačnega, a veš.

[No Jinx]

Fifi1, žal mi je, da je tako kot je.   Zavedaj se samo, da tudi, ko se boš enkrat odselil njuno mišljenje ne bo čiso nič drugačno, tudi če jima boš "dokazal", da lahko mirno skrbiš za dva psa, bosta še vedno mnenja, da je eden vrh glave dovolj. Takšna pač sta, ne boš jih spremenil, kot tudi onadv tebe ne bosta. Morda pa ti ju uspe malo omehčat, ko bosta Čapija videla v živo.  

Drži se!  

[luna7]

Fifi1, tole, kar so že pred mano napisali, z vsem se strinjam. Tisti očitek pa nikar ne vzemi osebno resno. Vsak ima svoje kriterije, s katerimi meri svet okoli sebe.
Glavno je, kaj si ti misliš o sebi. Pa prav dobro veš, da si dosegel bistveno več kot verjetno polovica tvojih sošolcev iz srednje šole. To naj ti bo merilo. 

[aska2005]

Se podpišem z vsemi predhodnicami. Čeprav s starši ravno ne živimo v istem fletu (smo si sosedje), a jih venomer poslušam, kaj mi je potrebno imeti še novega psa, pa da tako veliki psi niso za v stanovanje ipd traparije. Da je že en preveč,.... Upam,da ti uspe dobiti Čapija.

[mamaF]

Fifi1, jaz bi te kar posvojila
malo heca ... ampak res, kot mama dveh najstnikov ki trenutno še res nikakor ne moreta skrbeti zase, mi ni jasno, kako lahko kdo (torej starši) od človeka tvojih let, s svojimi dohodki in svojo ogovornostjo, zahteva še več

No, kar predhodnice pišejo o osamosvojitvi na način "svoje strehe nad glavo", je še kako res. Pri moji tašči in tastu živi možev brat, star 37 let, s svojo službo itd., skratka finančno neodvisen, pa vendar mu še vedno ustreza živeti pri starših, v svoji sobi, kar pač vključuje pranje oblek, kuhanje itd. kar pač za vse tri počne tašča. On se sicer počuti neodvisnega in nekaj tudi prispeva v gospodinjstvo, pa vendar - ko ima in kake ideje glede napr. sajenja dodatnih vinskih trt in raznih posegov okoli hiše, mu starša pač rečeta, da je to trenutno še njuna hiša in ona pač ne bosta pristajala na nekaj, kar jima ni po godu ... pač naj se o svojih stvareh odloča, ko bo šel na svoje.
In tako očitno je povsod ... kaj pa vem, starši si življenje organizirajo po svoje in potem se ji zdi očitno neke vrste "vsiljevanje" če odrasli potomci poskušajo uveljavljati kake svoje ideje.

Ampak ne glede na vse ... bom držala pesti, da tvoja starša ugotovita, da še en pes več ne bo njima v nič večje breme, kot jima zdaj ni Fifi, za katero pač 100%, kot praviš, skrbiš ti.

[tamcek]

Fifi1, ti si en krasen mlad človek (čeprav te osebno ne poznam). Če bi imela deset let manj in bi bila samska, bi te kar oženila. Potem bi pa midva imela živalski vrt, a ne? Danes je točno eno leto odkar imamo Moniko. Da bi videl kakšen cirkus je bil preden sem jo pripeljala. Tašča je takšne zganjala, da potem še pol leta ni prišla na obisk (pa živimo deset kilometrov stran, v svoji hiši). Da smo zbiralci mačk, pa da kakšno svinjarijo bomo imeli doma... Katastrofa! Moj mož je pa druga zgodba. On se pa tako naveže na žival, da nikakor ne more preboleti izgube, ko ta umre. Vedno pravi, da če bi bil sam, ne bi imel nobene živali, ker je potem prehudo. V glavnem: če ne bi bilo okrog mene "motečih faktorjev", bi imela še najmanj dve muci in dva psa. Te popolnoma razumem.