Dojenček in nakup psa

[logihack]

res sem dobil en kup nasvetov...mačke in papagaje sem omenil, ker imajo eni stari strši muco že 20 let, drugi pa  dve nimfi...priznam, da sem sam bolj mačji kot pasji, pa čeprav imam seveda rad vse živali ...osebno mi je všeč mačka maine coon, papagaj pa sivi jako...slednjega občudijem že vrsto let, ampak zgleda, da nikoli ni tisti pravi čas, da bi ga prinesel domov..poznam kar nekaj parov, kjer imajo jakoja in dojenčke ali male otroke, pa mislim da nihče ni bil nikoli poškodovan...muca, ki jo imajo doma starši, pa je že stara in se že iz tega razloga raje umakne pa čeprav jo mali potegne za rep...tudi prej ni bila recimo nikoli alergična na stisk repa...je pa muca vseskozi v stanovanju, kjer razen dlak nikoli ni bilo problema...k nam je prišla stara 6 mesecev in je že prvi dan potrebo opravljala v svojem peskovniku...nekaj izkušenj z živalmi torej imam in hrčkov ali morskih prašičkov res ne bi imel samo zaradi malega, saj lahko spozna male živali pri starih starših...
 psa sva pa izbirala predvsem po karakterju pasme, velikosti, primernosti za stanovanjski blok in na koncu seveda tudi po izgledu...zdej ne narobe razumet tistega o nezahtevnem psu, ampak kar sem prebral recimo o mopsih, jim ni težko ustreči in so do otrok nežni, prijazni, potrpežljivi, igrivi...zgleda, da je bolj treba pazit, da jim ne ustrežeš preveč(krat) hehe...mops se mi je torej zdel povsem dobra in primerna izbira za nas...iz zavetišča psa ne bi jemali, saj kot prvo hočemo dobiti mladega oz mladiča, kot drugo pa so v družini s tem slabe izkušnje...
 v glavnem bomo premislili kaj in kako...sam vem samo to, da bom enkrat 100% imel še sivega jakoja  ...v kombinaciji z mopsom bi bil to res cirkus   

[mamaF]

Logihack, tudi jaz se pridružujem vsem predhodnicam, posebej FŽ, ki je lepo opisala izkušnje iz "prve roke". Sama imam dva mlajša najstnika (12 in 14 let) in sem se šele pred slabimi štirimi meseci odločili za prvega psa. Kljub temu, da sem pred "dnevom D" skoraj leto dni prebirala "pasje" knjige in forume (ker je to pa prvi pes in prej dejansko nisem imela nobene resnične izkušnje z bivanjem s psom) in se mi je zdelo, da smo kar dobro pripravljeni na prihod novega člana, moram priznati, da sem bila prve dneve kar precej okupirana s psom in privajanjem na nov režim v hiši.
Resnično si težko predstavljam, da bi vse to zmogla (brez prehudega stresa) ob majhnih otrocih.
Prav zato, ker omenjaš, da bi bil to vaš prvi pes, vam svetujem, da res počakate vsaj leto ali dve, da se vam stvari malo "sprostijo" (beri: da otroček shodi, da se ne zbuja več ponoči, da zraste toliko, da ni več 100% prilepljen na vas, ampak se z njim kratek čas lahko ukvarja tudi druga odrasla oseba in podobno). Za vse, ki prvič postanemo pasji lastniki, pomeni prihod psa v družino res nekaj novega in velikega in nas vsaj za nekaj časa zelo fizično in mentalno zaposli (vsaj mene je:) - dobiš pač novega družinskega člana s svojimi potrebami, ki jih je potrebno pametno vkomponirati v naš vsakdan, a se vsi udobno in sproščeno počutimo.
Mi smo imeli to srečo, da smo posvojili 4 mesece starega mladička, tako da je navajanje na "zunanje stranišče" steklo lepo in v 14 dneh je bil pes popolnoma sobni čist. Vendar je bilo za to potrebno dosti pozornosti in doslednosti ter sodelovanje vseh družinskih članov + še sama sem 24 ur na dan doma, da sem si lahko privoščila v začetku mladiča res na vsako urco do dve peljati ven na potrebo + imamo stanovanje v hiši v pritličju, od koder je direkren izhod na vrt/dvorišče (kar pomeni, da mi ni bilo težko ob dveh zjutraj peljati psa ven tudi v coklah in pižami), če pa sva bila odrasla člana družine odsotna, sta za "lulanje" brez težav poskrbela najina najstnika ... manjši otrokom take obveznosti pač ne moreš naprtiti.
Če bi morala vse to opravljati 10x dnevno iz stanovanja v bloku, pri tem pa še puščati majhnega otroka samega (če bi bila takrat pač sama doma), priznam, da bi mi bilo zelo hudo.
Poleg navajanja na potrebo zunaj je tu seveda tudi navajanje psa na nek osnovni bonton oz. "hišni red", ki ga pri psu bistveno lažje vzpostavljaš, če imaš doma čim manj "šundra" in razpršene pozornosti, kar pa je ob tako majhnem otroku skoraj nemogoče

Upam, da boste tudi vi uživali v pasji družbi, le nekaj časa še počakajte, da otroček malo zraste in postane samostojnejši ter "razumnejši", kar se ravnanja s psom tiče, medtem pa lahko ta čas izkoristite za izbiro prave pasme oz. vzreditelja ali pa iskanje "pravega" psa v zavetiščih, pa seveda za zbiranje čimveč koristnih informacij o vzgoji in življenju s psom. Je pa tudi po mojem mnenju v tem trenutku za tako mlado družino bolj primerna opcija posvojitev odraslega, bolj umirjenega psa. Srečno!

[logihack]

se zavedam vsega kar pišete, zato komentar niti ni potreben...družina bo pa za enkrat ostala tako, kot je in se ne bomo širili...vsaj v živalskem smislu ne ...čez kako leto dve, pa gotovo pride še kuža...mislim, da je to najbolj smotrno in da bomo tako najmanj trpeli mi in prav tako tudi žival...čeprav bi nam verjetno zneslo, saj ne bi bili ne prvi, niti ne edini, postavljeni pred tako preizkušnjo...res pa se mi ne zdi smotrno silit v nekaj, če ni po tem potrebe in če to lahko povrh vsega še počaka...hvala za nasvete

[Uma]

Ja, odrasli psi so čisto nekaj drugega, imajo svojo rutino, so vzgojeni. Jaz vidim zdaj pri 4-ih odraslih in 3 mesece stari punčki, nobenega problema. In tudi zdaj pripeljat mladiča, ko tamala še niti ne plazi, kaj šele hodi, bi pomoje nekako šlo, to naslednje obdobje, plazenja in hoje, pa je pomoje najbolj problematično v povezavi z mladičem.