Nakup še enega psa

[Zojja]

Zdravo,
pri hisi imamo samcka pasme yorkshirski terier (oktobra je dopolnil 14 let). Zadnje mesece se pojavljajo tezave vsakic, kadar ga pustimo samega. Recimo, da mora biti nekaj casa sam doma - potem nenehno stoji pred vhodnimi veznimi vrati in laja. Tudi, ce je nekdo doma, ampak slucajno v drugem prostoru kot je kuza, potem stoji na hodniku in laja. Ce ga potem vzamem k sebi, pa se mu ne morem stoodstotno posvecati, ker moram delati stvari za faks itd., hoce iti iz sobe in naprej lajati... To "klicanje" traja tudi vec ur skupaj. Prej nikoli ni bilo podobnih tezav. Bil je vajen biti sam doma, sedaj pa se obnasa, kot da bi se bal biti sam.
Razmisljati smo torej zaceli o nakupu se enega psicka, prav tako manjse pasme, ki bi mu lahko malo krajsal cas oz. ne bi rabil biti sam. O se enem psu smo razmisljali ze prej, pa potem te ideje nikoli nismo uresnicili, ker je k hisi prisla nova muca. Yorkie se z drugimi psi dobro razume, pri hisi imamo se vedno stiri muce (od tega eno izkljucno v stanovanju, ampak kot se za muce spodobi, se drzi zase), do katerih je prijazen, pa tudi do raznih "mimoidocih" muc nikoli ni bil ravno napadalen. Vcasih je bil dnevno tudi v stiku s sosedovim maltezanom (kaksnih 10 let razlike), s katerim sta se odlicno razumela, ampak je ta kuza poginil kaki dve leti nazaj. Skatka, z drugimi zivalmi se razume, ce le one prve ne pokazejo napadalnosti proti njemu.
Strah pa nas je, da se glede na svoja leta in glede na to, kako dolgo je ze edini pes v hisi,  ne bi v redu odzval na se enega pasjega clana - torej kuzka, s katerim se ne bi sreceval samo par uric na dan, temvec bi z njim moral deliti dom. Bi bil to zanj prevelik "sok" ali bi mu lahko koristilo imeti vec pasje druzbe? Kakrsnokoli mnenje ali podobne izkusnje so vec kot dobrodosle.

[Pepsi]

Tudi jaz imam zelo dobre izkušnje z "dodatnim psom" na stara leta. Je pa kar nekaj stvari,  na katere je treba biti pozoren. Če boste kupili mladička, bo to vsekakor - vsaj v začetku - stres za starejšega psa. Imate dovolj časa, da boste nadzorovali njuno druženje in starejšemu psu dali vedeti, da je še vedno absolutno glavni, v vsem prvi in da ne bo prav v ničemer prikrajšan zaradi mladega "vsiljivca"? Pri tem je treba biti kar potrpežljiv in vztrajen.

Mladičku je prav tako treba določene stvari dopovedati in mu postaviti meje, da starejšemu ne bo najedal do nezavesti. Z mladiči je že na sploh veliko dela - nikar ne pričakujte, da se bosta psa vse zmenila kar sama! Treba ju je imeti pod nadzorom - oba, v vzgojo mladiča pa vložiti eno tono energije.

Velika verjetnost je, da se bo starejši pes čez nekaj časa sprostil, ko bo videl, da ga mladič ne ogroža. Pri meni se je v dveh primerih starejša yorkica pomladila za nekaj let in prav uživala v družbi mlajše - ampak kot rečeno, nikakor ne takoj. Najprej ji je šla "ta mala" tako na živce, da se je hotela odseliti, potem sta postali najboljši prijateljici. V obeh primerih je bilo skoraj identično.

Kar hočem povedati je - seveda se da imeti starčka in mladička hkrati. To celo priporočam, ampak bodite pripravljeni na kar nekaj dela v začetku! 

[Zojja]

Evo, odlocitev je padla... cez dva tedna se nam pridruzi se en yorkie

[Zojja]

Ja, tudi starejsi je

[SinM]

No... 
Če ti povem po pravici, bi mene fejst skrbelo vse drugo, samo kako bosta psa skupaj funkcionirala.
Tale "deljena skrbništva" so včasih problem že znotraj enega gospodinjstva.   

[No Jinx]

Ce ni nujno potrebno, si ne komplicirat zivljenja, na kocko postavljat odnosa s sestro in "dusevnega miru" psov. Razumem, da se je sestra zaljubila v enega od mladicev in ima sedaj obcutek, da si jo je mladicek izbral. Ampak, brez skrbi, ko bo prisel v roke novega lastnika, bo pri le tem uzival in ga sprejel za svojega. Sestra trenutno ocitno ni sposobna biti lastnica psa, ce cez teden ne bo imela casa zanj, torej nikar z glavo cez zid. Brez skrbi, ko enkrat bo imela moznost biti lastnica in vodnica psa, se bo prav tako nasel mladicek, ki ji bo osvojil srce oziroma si jo bo prilastninil.

Glede na to, da tu ne gre za kaksno izredno situacijo (bolezen, delo v tujini, ... ) ampak za nakup/posvojitev psa, bi jaz s trezo glavo odlocila, da za nakup/posvojitev trenutno ocitno ni pravi cas in bi sla naprej, psa pa bi vzela, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.

[kocka]

Jaz tega ne bi sprejela. Kaj pa če se čez eno leto življenje drugače zasuka kot je planirala in bo pes ostal tebi? Najprej štalca, pol pa kravca - ne dobesedno seveda, ampak če nima pogojev, naj ga ne vzame. Ker je odrasla oseba bo že preživela in počakala na drugega psa. Tak je pač lajf. Razen če si TI zelo želiš takega dogovora. Potem pa že.
Sem egoistična? Prej realna.