Silver

[jst]

No, pri mešancih očitno ni kaj dosti drugače...
Pred leti je bil v Horjulu posvojena psička, zelo zelo podobna moji Xeni. Skrbnica je z njo hodila k nam na agility in sta se pesjanki nekajkrat videli - in vsakič znova skoraj "zdrznili" v smislu, ja saj ti si pa taka kot jaz!! . In se tudi takoj zaštekali.

Ali pa je to posledica tega, da smo lastniki podzavestno bolj naklonjeni tistim psom, ki so podobni našim, pa psi pač začutijo lastnikovo razpoloženje?

[Cats]

Od kod pa pes ve, kako on sam zgleda? To pa meni nikakor ni jasno - se pravi, da razume koncept odseva, zrcala?

Ker pri Mili vidim, da šteka, da je tisto, kar vidi v zrcalu, moj odsev (vidim jo, da vohuni za mano in kar v zrcalo kuka), ampak ne vem, od kod ve, da je tisto kosmato bitje, kar jo od tam gleda, ona?

[kocka]

Kako bi to šlo pri mešancih, nimam pojma - ampak moj po mojem išče take, ki zgledajo kot mami.

A da se toliko za nazaj spomni?

[Cats]

Jaz imam tudi ogledalo čez celo steno, ampak to ni odgovor  ker mene lahko vidi v originalu in v zrcalu, Melija tudi, in iz tega lahko sklepa. kdo je kdo. Ampak kako ve, da je tista tretja oseba, ki jo vidi, ona?

Pa še to, ko je imela stranišče pri ogledalu zaradi del v kopalnici, je s težavo hodila lulat, ker ji je vedno neka mačka zasedla wc ravno takrat, ko je bila ona tam namenjena 

[frigga]

O, debata o ogledalu

Mi imamo eno ogledalo na vratih kopalnice. Jaz sem stala v kopalnici, vrata pa so bila ravno toliko odprta, da me je Sisi, ki je sedela pred ogledalom, videla v ogledalu, 'v živo' pa ne. Sem bila tiho in sem samo očesni stik 'prek ogledala' vzpostavila z njo. Pa se je prebrisanka vstala in prišla direkt do mene v kopalnici.

[Lanabela]

Večine tistega, kar se dogaja v leglu si pes ne zapomni, se mu pa vtisne v spomin - in tisto, kar se mu vtisne je neizbrisno in je praktično nemogoče ločiti od podedovanega. Saj je znano, da si recimo ptiči prvo stvar ki jo zagledajo, ko se izležejo vtisnejo v spomin in tisto je potem ne samo mama, ampak splošen vzorec, kako izgleda pripadnik iste vrste. Tako da ima Vixen verjetno kar prav.

Pri opicah so preizkušali ali se spoznajo v ogledalu ali ne tako, da so jo neopazno  popackali po obrazu recimo medtem ko je spala. Ko se je pogledala v ogledalo je postala pozorna na packo. Nekaj podobnega so naredili pri delfinih. Psi zelo malo dajo na vid, zato ta način ne bi deloval.
So pa odzivi na ogledalo zanimivi. Ko smo iskali v Bellevueju je bilo ogledalo čez celo steno od tal do stropa. Psi, ki ogledal niso bili vajeni, so reagirali zelo različno. En se je hotel s odsevom stepsti - torej ga prav zagotovo ni prepoznal. Moja psica se pa za svoj odsev ni prav nič zmenila, se je pa na moč trudila, da bi šla skozi odsev vrat v ogledalu...
So pa pred kratkim ugotovili, da si lahko prašiči, ki so bili od malega navajeni na ogledalo z odsevom v ogledalu pomagali, da so prišli do hrane.

[sanco1a]

Moj je, ko se je prvič videl v ogromnem ogledalu čez celo steno, kot obseden šibal v sobo, na steni katere je bilo pritrjeno, in iskal psa "od zadaj" ter vohal kot pri norcih.  V nekem trenutku pa je  pogruntal finto in mu odsev v ogledalu ni bil več zanimiv. Vsekakor pa najprej ni prepoznal sebe. 
Se pa maček zdaj  vsak dan vsaj nekajkrat povzpne na skrinjo pred stenskim ogledalom in se dodobra ogleda. Jest pravim, da sproti preverja, če je še vedno tako lep, kot je bil. 

[Yo]

Hja, moji dve trapi se v ogledalo ne vidita, sta premajhni 
Je pa Aja čisto na začetku hodila lubčkat pse na hobuku