Vrnitev v okolje ali evtanazija

[Jana]

Hm ..., ce smo povsem odkriti - a se komu zdi ok imeti vec kot 5 mack in vec kot 5 psov za stalno? Lahko skrbite zanje tako, kot je treba? Pa se za zacasnike zraven?

Ce gledamo iz "zacasnega" vidika, je 30 dni (ne mesece ali leta) ok vse, kar je nad 5 stalnih/ze od prej lastnih istovrstnih zivali, vendar se je treba odlociti, kaj po 30. dneh, ce posvojiteljev ni.
Je ok odnest zival nazaj v zavetisce, ko si zanjo skrbel 30 dni (ali pac 20, ce je zival 10 dni v zavetiscu v karanteni)? Ali se je bolje prej odlocit?
Je ok vzet eno in jo potem obdrzat ter poskusat oddajat? Kaj z naslednjo?

Po izteku zavetiscnega roka je ponekod mogoc dogovor z zavetiscem za podaljsanje, uradno bi pa rekla, da velja kar bolj tole:
- zival je tvoja, torej posvojena, ce je ne vrnes v zavetisce, oz. ce za podaljsanje zacasnega zavetisce ni zainteresirano,
- s tem prevzames vso odgovornost in vse stroske.

[pridna]

Aja, glede tega, kaj po 30ih dnevih... Mnogo ljudi se nagiba k temu, da bi imeli mucko ali kužka en mesec, nato pa (če ni posvojiteljev) vrnili v zavetišče. In tam naj z njo delajo kar želijo. Meni to ne gre oziroma tega celo ne odobravam. Tudi, če je zavetišče dobro/nadstandardno in vem, da bi zanjo tam dobro skrbeli. Ampak enostavno, ko je žival enkrat v individualni oskrbi, se mi zdi kruto jo "ruknit" nekam, kjer bo spet (ali pa sploh) ena izmed mnogih. Čeprav je seveda vrnitev živali v zavetišče čist legitimna pravica vsakega in v skladu z...

[king-roy]

Sploh sem pa prepričana, da je treba imeti svoje mačke vedno in skos ločene od začasnikov. Če tega ne moreš, ne nameščaš (to je moje mnenje).

Se ne bi mogla bolj strinjat. Jaz sem že zdavnaj rekla,da ne bom več imela začasnikov, ker nimam možnosti fizičnega ločevanja mačk (razen seveda karantena-kopalnica) in vem, da s tem delam mojim medvedjo uslugo.
In ne vidim ure,da bomo spet sami "domači",da bo mir v bajti.

[Skuiki]

Koliko mačkov lahko srečno in zadovoljno živi v enem gospodinjstvu je v bistvu vprašanje, na katerega ni in ne more biti enoznačnega odgovora.

Nekdo ima zlahka pet svojih in še začasnike, ker živi v stanovanju ali celo hiši, kjer je režim prirejen toliko mačkom, kjer imajo mački dovolj prostora, igral, celo zunanje mačjake in več ljudi, ki si delijo oskrbo živali. Nekomu sta dva mačka preveč, ker stanovanje in bivanje ni tako optimalno prilagojeno sobivanju z mačkami.

Po tej teoriji, kaj je popolnoma optimalno in povsem nestresno, marsikdo od nas sploh ne bi smel imeti mačk (ker živijo z nami v eni sami sobi, ker jih mnogokrat vozimo s seboj, ker se mnogokrat selimo in mačke zraven itd.). Pa to ne pomeni, da naše mačke nimajo vsega, kar potrebujejo, čeprav bi lahko bili pogoji vedno tudi optimalnejši.

[tark]

Zadnje dni sem z enim očesom spremljal vašo debato v "moji" temi. Nekje vmes je bilo videti že znano - razprtije pač. Sčasoma se je uneslo in prevladal je razum, zato se mi zdi smiselno ponovno vključiti v debato. Mislim, da sem kar pravšnji, da lahko odgovorim o izkušnjah glede števila mačk v gospodinjstvu. 18 let smo imeli le enega. Himalajec - uživaški edinec in samozadostnež. Naneslo je, da smo pri njegovih 16 letih našli tigrčka. Vzvišeno ga je toleriral. Dočakal je še enega maleckega. Kmalu zatem se je njegov čas iztekel. V naslednjih 4. letih smo od 2-eh prišli na 8 mačonov. Ni bilo vse mavrično, vendar ščasoma je postalo in ostalo. Zares smo se našli ta pravi. Vendar je dejstvo, da živimo v gornjem nadstropju lastne hiše. Imamo precej veliko pokrito in zaprto teraso s posebaj izdelanim višinskim terenom za mačke. Tudi stanovanje jim je prilagojeno prav tako kot naš način življenja in razmišljanja. Vprašanje "koliko mačk je lahko v gospodinjstvu" prinese "spolzek" odgovor. Vsekakor pa je slednji precej preprostejši, ko je govor o lastniških mačkah. Naših osem brez problema zagovarjam.
Bil je čas, ko smo tudi pri nas rahlo razmišljali o začasnikih. Navsezadnje je videti, da prostorske pogoje izpolnjujemo. No, prvi razlog proti je, da maček, ki pride k nam pri nas tudi ostane. Drugi razlog je karantena oz. ogrožanje naših, lastniških mačk. V tem pogledu povsem delim mnenje Pridne. Bistvo je - če ne izpolnjuješ pogojev ne moreš opravljati dejavnosti! Pika!!! V nasprotnem se znajdeš v situaciji, ko ti v vsaki sobi čepi 5 mačkov in se ti zdi samoumevno, da kopalnico imenuješ karantena. Pa še naslednjih 10 mačk te čaka pred vrati. In naslednjih 1.000 v grmovju... Letos...
V takšnem položaju se je znašlo veliko vas aktivnih lovilk. Zame ste neke vrste polprofesionalci, ki se z vsem amaterskim srcem lotevate sistemskega problema, ki za dolgoročni uspeh potrebuje zelo premišljeno in usklajeno delovanje. Pred cca. 2. letoma sem na tem forumu sprožil vprašanje o usklajevanju oddajnih pogodb. Odziv je bil v stilu "moje pogodbe so moja stvar..." Nobene posebne volje po združevanju. V redu, pač ni bil pravi čas. Ko se je ustanovila MH z velikim številom podpornikov ter sodelavcev sem bil prepričan, da je mačja scena dobila zagon ter neko poenotenje v oblliki poslanstva, ciljev, načina delovanja ter usklajenosti pri reševanja situacij tako na terenu kot ob njem. Glede na teme debat kot je tudi tale bi rekel, da moje razmišljanje ni bilo pravilno.
Zelo, zelo vljudno retorično vprašanje - glede na vaše bogate terenske in drugačne izkušnje ali nista mnenja, da bi bilo koristno za vse vas, če bi se dogovorili za srečanje. Pa ne forumsko temveč fizično. Morda za začetek s temami za "polprofesionalce" kot npr. minimalni nastanitveni pogoji začasnikov v lastnem stanovanju; standardi postopkov pri delu na terenu...  Majina pobuda za nekakšno obliko uradnega evidentiranje prostoživečih mačk v zavetiščih je tudi zelo na mestu. Gotovo bi bilo še več tovrstnih tem na dnevnem redu.



 

[Skuiki]

Zadnje dni sem z enim očesom spremljal vašo debato v "moji" temi. Nekje vmes je bilo videti že znano - razprtije pač. Sčasoma se je uneslo in prevladal je razum, zato se mi zdi smiselno ponovno vključiti v debato. Mislim, da sem kar pravšnji, da lahko odgovorim o izkušnjah glede števila mačk v gospodinjstvu. 18 let smo imeli le enega. Himalajec - uživaški edinec in samozadostnež. Naneslo je, da smo pri njegovih 16 letih našli tigrčka. Vzvišeno ga je toleriral. Dočakal je še enega maleckega. Kmalu zatem se je njegov čas iztekel. V naslednjih 4. letih smo od 2-eh prišli na 8 mačonov. Ni bilo vse mavrično, vendar ščasoma je postalo in ostalo. Zares smo se našli ta pravi. Vendar je dejstvo, da živimo v gornjem nadstropju lastne hiše. Imamo precej veliko pokrito in zaprto teraso s posebaj izdelanim višinskim terenom za mačke. Tudi stanovanje jim je prilagojeno prav tako kot naš način življenja in razmišljanja. Vprašanje "koliko mačk je lahko v gospodinjstvu" prinese "spolzek" odgovor. Vsekakor pa je slednji precej preprostejši, ko je govor o lastniških mačkah. Naših osem brez problema zagovarjam.
Bil je čas, ko smo tudi pri nas rahlo razmišljali o začasnikih. Navsezadnje je videti, da prostorske pogoje izpolnjujemo. No, prvi razlog proti je, da maček, ki pride k nam pri nas tudi ostane. Drugi razlog je karantena oz. ogrožanje naših, lastniških mačk. V tem pogledu povsem delim mnenje Pridne. Bistvo je - če ne izpolnjuješ pogojev ne moreš opravljati dejavnosti! Pika!!! V nasprotnem se znajdeš v situaciji, ko ti v vsaki sobi čepi 5 mačkov in se ti zdi samoumevno, da kopalnico imenuješ karantena. Pa še naslednjih 10 mačk te čaka pred vrati. In naslednjih 1.000 v grmovju... Letos...
V takšnem položaju se je znašlo veliko vas aktivnih lovilk. Zame ste neke vrste polprofesionalci, ki se z vsem amaterskim srcem lotevate sistemskega problema, ki za dolgoročni uspeh potrebuje zelo premišljeno in usklajeno delovanje. Pred cca. 2. letoma sem na tem forumu sprožil vprašanje o usklajevanju oddajnih pogodb. Odziv je bil v stilu "moje pogodbe so moja stvar..." Nobene posebne volje po združevanju. V redu, pač ni bil pravi čas. Ko se je ustanovila MH z velikim številom podpornikov ter sodelavcev sem bil prepričan, da je mačja scena dobila zagon ter neko poenotenje v oblliki poslanstva, ciljev, načina delovanja ter usklajenosti pri reševanja situacij tako na terenu kot ob njem. Glede na teme debat kot je tudi tale bi rekel, da moje razmišljanje ni bilo pravilno.
Zelo, zelo vljudno retorično vprašanje - glede na vaše bogate terenske in drugačne izkušnje ali nista mnenja, da bi bilo koristno za vse vas, če bi se dogovorili za srečanje. Pa ne forumsko temveč fizično. Morda za začetek s temami za "polprofesionalce" kot npr. minimalni nastanitveni pogoji začasnikov v lastnem stanovanju; standardi postopkov pri delu na terenu...  Majina pobuda za nekakšno obliko uradnega evidentiranje prostoživečih mačk v zavetiščih je tudi zelo na mestu. Gotovo bi bilo še več tovrstnih tem na dnevnem redu.



 

Čakaj malo, tark, pa nisi prav ti na začetku te teme trdil, da je začasna namestitev pri prostovoljcih vedno rešitev in vedno možna? 

Kakorkoli - vsekakor se strinjam s tem, da je potrebno imeti možnost ločevanja začasnikov in stalnih živali (že zaradi karantene), prav tako je potrebno vzdrževati ostrejše standarde glede higiene in razkuževanja, kot če imaš nameščene samo svoje živali. Strinjam se tudi, da je optimalno, če začasnikov in stalnih živali ne "mešaš", sploh če je fluktuacija velika in nameščaš po več kot eno žival. Ni pa nemogoče "v kopalnici" postaviti karantene po vseh standardih, če smo že pri tem.

[moksa]

"Čakaj malo, tark, pa nisi prav ti na začetku te teme trdil, da je začasna namestitev pri prostovoljcih vedno rešitev in vedno možna?  Huh"  Skuiki potrudi se in najdi zaporedje mojih besed iz katerih je mogoče razbrati tvojo trditev.

Recimo tvoj drugi post na prvi strani te teme? Jaz ga tako razumem

[moksa]

Tark, prosim cool down, hvala Sem napisala "jaz ga tako razumem", nič nisem trdila. Prav zaradi tega, ker se zavedam, da so nekatera pojmovanja lahko hudičevo subjektivna (in moja niso izjema).
Skuiki bo povedala zase, jaz pa sem svoje subjektivne zaključke potegnila iz delov, ki jih sedaj boldam.

Vem kako je v teoriji in vem tudi kako je v praksi. Zavedam se, da živim v deželi slovenceljev. Seznanjen sem tudi s prenapolnjenosti skrbniških zmogljivosti pa časa dopustov in celim kupom razlogom in drugih izgovorov. Pri nas doma imamo trenutno 8 mačonov. Hvala bogu zanje! 4-je od njih so nam (na našo srečo) prekrižali pot na takšen ali drugačen način. Pri nobenem od njih se nismo spraševali kam z njim. Jasno je bilo, da ostane. Na enak način bomo ravnali tudi v prihodnje. Naši preostali mačoni so prišli iz zavetišč.
Ob, bolj kot ne, rednem prebiranju tega foruma, smo doma večkrat pomislili še na kakšno posvojitev. Od tega nas je odvrnil komentar mislim, da Maje, ki nam je dal misliti. Tema je bila nekako podobna tej z oranžnim mladeničem. Komentar je bil v stilu "kdor najde, je odgovoren." Drži!!! Od tu dalje vsak rešuje po svoji vesti. Moje prepričanje je, da je najvišja vrednota, ki jo človek premore SOČUTJE. Slednje je tudi osnova za pomoč živalim v stiski.
Z željo razumevanja kako zadevo vidim naj primer poenostavim .
Ob sprehodu naletite na žival. Droben muc. Že na pogled zelo sestradan. Pa še vnetje ima. Zelo je prijazen! Pobožate ga ter pogledate naokoli ali je kdo, ki bi ga vzel. Na žalost ni nikogar. Vaše "kapacitete" so zasedene. Še zadnjič pobožate prijaznega, sestradanega muca in greste dalje.     
Ja? No, kar se mene tiče - enostavno nemogoče! Zato bomo pri nas vedno ali imeli še kakšno prosto »kapacitetko« ali pa bomo ustrezno poskrbeli za najdenčka. Pa, če ga nosim s seboj v službo ali pa ponujam od vrat do vrat.
WildAngel ponovno poudarjam, da moj komentar ni oseben in niti slučajno ni namenjen zbujanju slabe vesti momurkoli. Prepričan sem, da si in boš naredila ogromno koristnega na žalostni sceni slovenskega živalovarstva. Namen mojega pisanje je nestrinjanje s pristopom, da se podhranjen, bolan najdenček vrne v »naravno« okolje. Nemogoče je najti en sam tehten razlog, ki bi govoril temu v prid. Če, slučajno, kdo misli, da ga je našel, naj se spusti v višino desetih centimetrov nad tlemi in skozi oči majcenega, prestradanega, bolanega mačona gleda odhajajočega človeka, ki ga je še malo prej tako prijazno božal. Kakšen »tehten« razlog ste že imeli v mislih?