Nejka

[Jana]

Če nas ne zaprejo

Sorry, Nejka, da ti smetim temo, ampak tole moram tule sporocit, da bodo bejbe pomirjene: Bomo nosil cike in kafe na Ig, tako da nic skrbet

Nejka, pocrklaj in pozdravi se!

[čaja]

Oo, škoda, da ne bom spoznala te lepotičke. Nejka, čimprej se pozdravi! 

[sonce rumeno]

No, midve sva zdaj na tabletah in na posebni salami... Pa je moje otroče bolj slabo ješče sorte in vsak košček hrane zeloooooooo skrbno prežveči oz. zgrize. Kar seveda vključuje tudi koščke salame s tableto. (Sploh, če si navajen beaglov, ki salamo - preden sploh uspeš priti do njih - kar posesajo s tvoje roke. Kaj je to žvečenje oz. grizenje hrane, se jim seveda tudi sanja ne... ) No... Posledica tega žvečenja je... ...da tableta seveda pade iz salame. Ampak! Ko si že pripravljam nov košček salame, Nejka lepo in previdno pobere tableto s tal in jo pogoltne... Kaj takega!!! Kolikor smo torej slabo ješči, toliko smo tudi šparovni, tako da prav nič ne gre v nič... (Ampak naslednjič bomo vseeno raje na pašteti. Da ne bo nepotrebnega stresa in obremenjevanja s tem ali bo tableta šla tja, kamor mora iti, ali ne. )

Pa še to... Zadnjič sem jo čisto pozabila pohvaliti. Je bila pri veterinarju pravi angelček. Nič ni paničarila, nič ni grdo zobkov kazala, niti ni bila preveč prestrašena... Brez odvečnega dramatiziranja je dovolila narediti prav vse. Še pri jemanju krvi je bila prav vzoren pacient... Lubika moja...

[sonce rumeno]

In kaj je ta frajla pogruntala?  No, na posteljo res - OPAŽENO - NE gre več. Ponoči se ne "prišverca" k meni, torej se zjutraj zbujam sama in spočita. Pa tudi podnevi - ko sva obe v sobi - ne skače več gor oz. niti ne pokaže želje, da bi šla na posteljo... AMPAK! Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Al kako že? Lumpa črna (no, o "črna" kdaj drugič bolj podrobno) počitnikuje na moji postelji, ko je ne vidim - ko me ni doma ali pa sem v kopalnici. In kako vem??? Falot mali ne pospravlja za sabo!!!
Dokaz No. 1: Dlake. Pa bo morda kdo rekel, da dlake na postelji niso oprijemljiv dokaz. OK. Nenazadnje res frčijo po zraku in se posedajo po celem stanovanju. (No, sicer ne v takšnih količinah, kot jih imam jaz po postelji, ampak OK, naj ji bo... Tokrat... )
Da ne bo dvomov, je torej tukaj Dokaz No. 2: Preglodana, razmočena in slinasta kost iz goveje kože, ki se je po nekem... hja... č-u-d-e-ž-u znašla pri mojem vzglavniku.
In še Dokaz No. 3: Moj "ta mali povšter", ki je - spet po čudežu (v naši bajti se zadnje cajte res dogajajo sami čudeži ) - iz moje postelje odkorakal naravnost na Nejkino ležišče. (Je bil na takem mestu, da se je zagotovo morala sprehoditi po postelji, da ga je lahko dobila.)  
Mislim... Pa kako smrkljica mala sploh pride na idejo, da se šverca na postelji ravno takrat, ko je ne vidim?!? In za nameček me vedno, ko pridem domov, pričaka pri vhodnih vratih s ta velikimi očkami, da bi človek ja mislil, da se ni dogajalo nič ilegalnega in da je ves čas samo čepela na tistem mestu in vdano čakala, da pridem nazaj...
(O tem, da sem temu nekaj časa celo naivno verjela, pa sploh ne bi... )

[fižolova župca]

To pa poznamo .
Imamo tudi švercarko na kavč in vse postelje doma . Ravno danes sem bila takooo lepo presenečena, ker me je v postelji čakalo takooo lepo darilo: en moj pojeden čevelj . Torej si v bistvu darilc v obliki žvake lahko še vesela, hehe .

[sanco1a]

Moj hodi pri moji mami v vrtcu pod njen povšter zakopavat kakšno najdeno/ukradeno, ne preveč užitno hrano. Kaj vse je že našla pod povštrom, četrtino štruce kruha, krompir, jabolka, kosti pa še kaj ...

[Xena]

Se pa morava pohvalit, da sva včeraj v Tivoliju srečali Ferdeca in da bi falota mala norela še in še (čeprav je Nejka na bolniški ).

Saj Ferdo tudi pride v šolo.

K