Kako doseči, da bodo imeli lastniki pse na povodcih?

[bol.ha]

No, tale gospa, ki je meni trdila da pes ne sme imeti nič na sebi se je sprehaja z maldičem. Ne vem kako bi ukrepala, če bi ga kakšen pes zgrabil (glede na to, da jih je kar precej spuščenih)

[Lanabela]

Gospa bo po vsej verjetnosti vzgojila normalnega psa, ki se bo znal vesti do drugih. Prvi pogoj za to je, da je mladič lahko spuščen. Ograjice, ki se jim reče pasji parki (resnični park na veliki površini - to bi že bilo nekaj) in igralne urice tega ne omogočajo.
Da bo kar en spuščen pes kar iz  niča zgrabil mladiča, je silno malo verjetna. Če pa se že zgodi, se lahko zgodi privezanemu ali spuščenemu, reakcija gospe bi morala biti v obeh primerih enaka. Možnost, da bi prišlo do težav z drugimi psi je pri mladiču, ki se je naučil pravilno vesti bistveno manjša kot pri tistem revežu, ki mu tega niso omogočili.

[AngSeter]

Sploh ni fora v renčanju, ampak tem, da ne vodnik in ne pes nimajo pojma. Napad name ali moje pse pa se praktično še ni zgodil in upam, da se niti ne bo. Izgleda pa, da verjetnost za kaj takega raste.

[Samoyed lover]

Ravno danes sem sama doživela nekaj takega. Ob tri četrt na osem, sem peljala ven Nalo. Prehodili sva par kilometrov, na kar je naenkrat začel proti nama teči Shitz zu in je napadel Nalo. Bila sem v šoku. Pes je grizel, grizel in grizel, brez razloga. Bila sem v šoku, prav tako, pa sem bila na smrt prestrašena za Nalo, ker jo je pes grizel v rebra. In se ni branila ( hvalabogu, lahko bi prišlo do poškodb) temveč je samo gledala in dala ušesa nazaj.

Žal mi je, ampak tako sem vse prestrašila, da sem psa na rahlo brcnila v rebra. Lastnica pa je tako počasi (zelo počasi) začela hoditi do naju, da bi primila psa. Ko sem ga brcnila se je umaknil. ( Prej je grizel in naju ni spustil mimo, kajti ko sem naredila korak naprej, je vgriznil).

Ignorirala sem jo in šla naprej. Čez par sekund, pa je pes ponovno začel teči proti nama ampak tokrat sem Nalo potegnila za mano in stopila pred njo, da ji pes ne bi ničesar naredil. Tokrat ni napadel, ker se je bal, da ga bom ponovno brcnila.

Potem pa sem " eksplodirala" in nahrulila lastnico rekoč " Zakaj imate psa spuščenega, če ne uboga na prvi klic, poleg tega, pa je še nevaren?" lastnica pa se je branila in rekla " Prvič pes NI moj ti pa da se mi ne dotakneš psa, če ne..." sem preslišala konec stavka. In vsa jezna sem ji zabrusilila nazaj " In kaj zdaj, če pes ni vaš? Ravno tako ste odgovorni zanj! " Pa mi zabrusi " Pa kaj bo taki mali pes proti tako velikemu?" Pa se branim in rečem " Nič ne de, pes mora bit vedno na povodcu! Daj preberite si malo zakone! Lepo piše, da pes ne sme biti brez povodca!" Takrat je ostala brez besed, jaz pa sem šla dalje.

Morda me boste nekateri obsojali, ker sem branila Nalo, sama vem, da je lahko tvegano, saj bi lahko pes napadel mene, toda v tistem trenutku, mi moja varnost ni bila pomembna.

[bol.ha]

No, zato je za moje pojme toliko bolj pomembno, da so mladiči na povodcih in se jih lepo socializira (ampak očitno samo jaz sanjam, da se to da narediti na povodcu  )

[Samoyed lover]

Angseter, res bi si zaslužila ja, ampak sem bila v tistem šoku, da sem ji komaj povedala kaj si mislim. ( Sem pa se zato doma sekirala, ker nisem naredila kaj več...

Lanabela, sem ravno doma razmišljala, zakaj ji nisem tega rekla Ravno takrat ko imam možnost, ne povem kar bi morala...

[AngSeter]

Uf, kolikokrat se je to že vsem zgodilo!

[Samoyed lover]

Zadnje čase imam same nesreče z psi, pa ravno takrat ko najmanj pričakujem....

Zdaj sem prišla iz sprehoda z Nalo. Ker ni bilo neke velike vročine nisva šli v gozd, temveč ob cesti, pa nekaj kilometrov dalje. Čez čas sva prišli na neko igrišče. Tam sem zagledala starejšo gospo, ki je sedela na klopi. Psa pa nisem videla. Verjetno bi se obrnila če bi ga videla.

Ko sva bili par metrov, proč od gospe, naenkrat slišim renčanje in bevsaknje. Čeprav sem se prestrašila, ker sem vedela kaj me čaka sem ohranila mirne živce, ker bi lahko vse skupaj še poslabšala. Ustavila sem se, ko sem videla, da mešanka manjše rasti teče proti nama. Nala je rep skrila med noge in se podredila.

Psica pa se je ustavila pred njo in bevskala. Srečna, da nisem rabila spet ukrepati sem se obrnila in šla proč. Gospa pa je jezno gledala njeno psico in jo karala.

Ko sva že bili na pol poti proti domu, me je prešinilo, da spet nisem naredila kar bi morala. Pripričana, da bom temu naredila konec sem se odpravila nazaj proti gospe.

Ko sem prišla na igrišče, je psica že renčala, jaz pa sem jo ignorirala in šla okrog, psica pa za mano (ter bevskala). Ko sem prišla do gospe sem ji povedala, kar sem sem si ta trenutek mislila, le, da sem povedala v vljudnem tonu.

Povedala sem ji, da naj pazi na psičko ( jo da na povodec), ker lahko, da bo nekega dne naletela, na kakšnega psa, ki bo večji od nje in jo bo poškodoval, rekla sem še ji, da ima srečo, da moja psica ni agresivna.

Ko mi je prijazno rekla, da njena psica tuli, če jo da na povodec, se mi pa ni dalo razlagati kako psico navaditi na povodec, ampak sem enostavno ponovila, to kar sem rekla pred tem, takrat ni imela odgovora in me je obupano pogledala, jaz pa sem šla proč.

Sicer se mi je Nala smilila, ker je bila prestrašena, ampak sem morala nazaj in ji povedati.


Pred mesecem dni se mi je zgodila "tragedija " z Belgijskim ovčarjem ( Malinois). Ne vem če sem to že povedala.

Nala je bila polna energije zato, sva tekali ob cesti. Na daleč sem zagledala gospo, ki je imela Belgijca ( mislim, da je psička), ker sem mislila, da je psica na povodcu, sem tekala dalje. Seveda sem imela Nalo na kratkem povodcu.

Naenkrat pa sem mislila, da bom umrla. Psica se je zapodila od daleč proti nama.Ustavila sem se in otrpnila od strahu. Prva misel je bila, da se bo Nali kaj zgodilo. Zato sem Nalo potegnila k levi nogi in stopila pred njo, da bi jo zaščitila.
Ne vem kaj mi je bilo, ampak za sebe mi ni bilo mar. Psica je pa spremenila smer. Prvo je tekala proti Nali, naenkrat pa se je obrnila k meni. Trdno sem primila povodec in Nalo držala za seboj.

Psica pa je planila name in me prevrgla na tla. Nisem sigurna ali sem se vdarila v glavo, ker sem padla na beton in me je kasneje bolela glava, ampak sem strašno vesela, da se je psica obrnila in šla k lastnici. Bila sem presenečena, da Nalinega povodca nisem izpustila iz rok, kljub padcu.

Ne vem v čem je bila fora, da me je prevrgla, nato pa pobegnila Lastnica me je prestrašeno vprašala, če sem v redu, odgovorila sem ji, da sem, ampak enostavno sem bila v šoku, in nisem mogla reči kakšne ostre besede. Bila sem presrečna, da se Nali ni kaj zgodilo, prav tako pa sem bila srečna, da mi psica ni razgrizla obraza, kajti to se mi je že zgodilo, z nekim mešancem med Malamutom ( takrat sem končala v bolnici).


Ne vem, kaj je z ljudmi, da si ne morejo vtepsti v glavo, ničesar koristnega. Od tega " napada" se bojim prosto spuščenih psov, ker me je strah, da bodo napadli Nalo ali mene. Tako, da ko vidim kakšnega psa spuščenega, se obrnem in grem proč. Psov se nikdar nisem bala, tudi takrat ne, ko sem pristala v bolnici, ker mi je mešanec med Malamutom razgrizel obraz, stara sem bila 11 let, vendar sem bila v šoku in bolečin nisem čutila. Ker je bil lastnik tega psa fant, v katerega sem bila zaljubljena, sem se celo smejala, ko me je nehal gristi. Saj veste kaj dela mladostiška ljubezen.

Zdaj pa se mi ne zdi več smešno, ker se zavedam, da bi malo manjkalo, pa bi mi pes poškodoval oko. Tistega psa so hoteli usmrtiti, ampak nisem imela srca, da bi zdravnikom to pustila. ( Zdaj pa so ga tako ali tako usmrtili, ker so se selili v najemnjško stanovanje).

Groza kaj se vse dogaja, koliko pasjih ugrizov. Zdaj če vidim kakšnega psa spuščenega, me izredno moti to, da ljudje psov nimajo na povodcih. Svoje psičke pa tako in tako že dalj časa ne spuščam, razen če me zbudi okrog petih zjutraj ali če greva pod Ledino, kjer je sama narava in gozdovi.