Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)

[maja01]

Meni se spremembe ne zdijo slabe, vecina je, vsaj "na papirju" videti dobrih. Kar me zalosti in se bolj jezi, je to, da je zakon se vedno, razen v parih alinejah, pisan samo za pse in macke.
Opozorili smo, svoje pripombe smo podali, so bojda dobre in strokovno utemeljene, ampak si jih lahko nekam vtaknemo, "ker je ze vse pripravljeno" ... 

[moksa]

Meni se še vedno ne zdi dovolj. No, saj ne bo nikoli dovolj, ampak...par stvari bi se še dalo popraviti. Tako, na prvi pogled, vsaj naslednje:
citat
10. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam, mlajšim od 16 let, brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.

OBRAZLOŽITEV:
Prvi odstavek spremenjenega 10. člen zakona odgovarja na zahteve civilne družbe, ki je v času sprememb zakona pogosto zahtevala prepoved lastništva živali obsojenim mučiteljem. Predlog uvaja evidenco oseb. pravnomočno obsojenih zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, tem osebam pa prepoveduje biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe. Predlagani način je po mnenju predlagateljev kompromis in edini možen način za delno uresničitev zahteve civilne družbe, saj je hkrati z zaščito živali treba s predpisom upoštevati načela temeljnih človekovih pravic.
konec citata

Ponovno se neka temeljna človekova pravica (posedovanje???) postavi pred dobrobitjo živali. Po nekaj letih se namreč iz registra kaznivih dejanj (ali kaj že) izbriše pravnomočna obsodba, ostaja pa DEJSTVO, da je nek osebek nekoč neko živo bitje mučil – sprejemljiveje bi bilo, da bi se takemu osebku doživljenjsko prepovedalo lastništvo živali.

Nesmiselno se mi zdi tudi odprava pisne privolitve staršev pri nakupu živali, neodprava uporabe živali v cirkusih...Pri nedovoljenih dejanjih oz. obnašanjih manjka ogromno takih, ki se vsako minuto dogajajo v hlevih in klavnicah - najbolj ciničen se mi zdi stavek " v klavnici morata biti zagotovljena zaščita živali, namenjenih za zakol, in preprečevanje vsakega razburjenja in trpljenja živali, ki se jim je mogoče izogniti" - v bistvu ne storimo niti koraka naprej, kar se rejnih živali tiče.
Izredno sporna se mi zdi že omenjena točka, ki obravnava evtanazijo živali zaradi "neobvladljivosti" - kdo in kako jo bo strokovno potrdil? Ali gre samo za podelitev pravne podlage obstoječim primerom take prakse v duhu "administrativne razbremenitve"?
Govora je tudi o novih pravicah in nalogah pristojnih inšpektorjev - mislijo njihovo število povečati? Jih mislijo dodatno izobraziti? Kako si to sploh zamišljajo pred teh predpostavk?
Nekaj še pogrešam: a je po novem predlogu žival še vedno zgolj človekova lastnina ali se ji priznava kaj več od tega?

[moksa]

Mogoče sem spregledala, ampak kdo so avtorji tega predloga?

[moksa]

Itak, da sem spregledala, mona jst...
Tenks!

[rava]

jaz se občasno ukvarjam s kakimi mački in v teh predlogih ne vidim nobene pozitivne spremembe, vendar pa močno upam, da se motim.

1. občine so suhe, nočejo/ne morejo plačevat s/k prostoživečk oz. se vadijo na vse mogoče načine. nov predlog zakona tega problema z ničemer ne odpravlja. s/k bodo očitno v kratkem v celoti padle na ramena zavetišč in prostovoljcev.

2. za nadzor je pristojna inšpekcija vursa, ki pa ji ena mačja kolonija dol visi. tudi če ji kolonija ne visi dol, je menda lastništvo mačk v praksi nemogoče dokazovati in zadeve padejo na sodiščih. zato se lastniki, ki mačke neobremenjeno producirajo in mečejo stran, ne sankcionirajo. za inšpekcijo je recimo dovolj obljuba, da bo mačka sterilizirana, realizacije se ne preverja, kaj šele da bi se tovrstno početje sankcioniralo.

3. kakovosti storitev pogodbenih šintarjev nihče ne preverja, zaradi česar se v kontekstu zmanjševanja stroškov izvajajo evtanazije na živo ipd. pred dobrim mesecem mi je pogodbeni veterinar (v nadaljnjem besedilu: prasec) hotel evtanazirat ubogega povoženega do konca prestrašenega reveža prostoživečkota tako, da ga spusti v ambulanti, ujame z zanko, zveže in mu da injekcijo - vse to zato, ker pri evtanaziji lahko maček skoči do stropa.

nov predlog ne rešuje nobenega od teh problemov.

kazni bi morale kasirati občine in iz tega potem financirati oskrbo zapuščenih živali.

[Jana]

Tole je bilo včeraj, 9. 7. 2012, v Državnem zboru:

Izpis iz magnetograma seje DS:

*************************************

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Naslednje poslansko vprašanje bo postavil gospod Matevž Frangež, in sicer ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
Prosim.

MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani gospod minister, naša humanost se ne meri samo po našem odnosu do soljudi, pač pa tudi v našem odnosu do okolja in živali. Prav slednje so predmet mojega današnjega poslanskega vprašanja.
Že pred časom, pred leti je bila slovenska javnost šokirana nad nekaterimi ekscesnimi primeri mučenja živali, kar je nekatere zanesenjake, prostovoljce spodbudilo k temu, da so začeli pripravljati zakon o zaščiti živali, ki naj bi zagotovil ustreznejši regulatorni okvir za ustrezno reakcijo družbe, za preprečevanje takšnih nečloveških in nehumanih ravnanj. Še posebej velja omeniti da je strokovno izhodišče za spremembe zakona predstavljala diplomska naloga ene od študent mariborske univerze, ki je kasneje v civilni iniciativi, ki so jo podprli mnoge znane Slovenke in Slovenci, med njimi pa je gotovo gonilna sila Jadranka Juras, tej civilni iniciativi uspelo zbrati preko 31 tisoč podpisov državljank in državljanov Slovenije v podporo takšni spremembi zakona, ki naj bolje zaščitijo živali, ki živijo tudi v naši družbi.
Danes lahko ugotovimo, da v medresorskem usklajevanju v pristojnosti vašega ministrstva poteka priprava nekega drugega zakona o zaščiti živali, pri tem pa naj bi šlo za manjše spremembe in vnos evropskih direktiv. Pri pregledu teh vprašanj pa jasno kaže, da se spreminja 41% zakona, kar po mojem trdnem prepričanju ne more biti manjša sprememba zakona. Ta zakon naj bi bil tudi v javni obravnavi. Vendar, že bežen pogled na spletno stran vašega ministrstva pokaže, da je javna obravnava očem zelo dobro skrita.
Gospod minister Bogovič, kot človek, kot župan, kot poslanec, ste veljali kot človek, ki si je vedno prizadeval za umirjen dialog, pogovor z različnimi, zato, da ste dosegali visoko stopnjo soglasja. Želim si, da ta svoj sloves, po katerem vas mnogi cenimo, upravičite tudi zdaj, kot minister. Zato vas pozivam, da k pripravi zakona o zaščiti živali, posebej pritegnete tudi civilno iniciativo, ki je ob svojem predlogu zakona zbrala 31 tisoč podpisov državljank in državljanov.

Odsek številka 25 (DAG) - 16.22

(Nadaljevanje) Vljudno vas prosim, gospod minister, da mi odgovorite tudi: V kakšni razi je zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo, in ali je po vašem mnenju mogoče uskladiti oba predloga zakonov ter ali se boste kot minister za to zavzeli? Hvala.

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.

FRANC BOGOVIČ: Hvala za to vprašanje.
Lahko rečem, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali trenutno v fazi medresorskega usklajevanja in obravnavan na Službi Vlade za zakonodajo. V obdobju med 24. aprilom in 25. majem, se pravi, v predvidenem enomesečnem roku, je bil predlog omenjenega zakona v skladu s predpisanim postopkom objavljen na portalu e-demokracija. V tem času je bilo tudi možno dati predloge in komentarje. Veliko teh predlogov je bilo in se je tudi poskušalo čim več teh predlogov vključiti v zakon. Moram reči, da sem na začetku tega mandata prisostvoval tudi Svetu za varstvo živali, kjer je bila obravnava tega zakona in so bili vključeni na tem svetu - se opravičujem, zdaj sem pozabil priimek spoštovanega gospoda iz Maribora, ki vodi ta svet, in je skupaj z Veterinarsko upravo, ki koordinira postopek, bil cel krog drugih deležnikov in predstavnikov civilne družbe, ki so bili koordinirani in prav preko kolegice s Primorske tam zastopani, da so poskušali čim boljši kompromis tega zakona vnesti. Zato navedbe, da je bila zadeva pripravljena skrito očem, ne morem sprejeti in upam, da se bo tudi v nadaljevanju pokazalo, da je tako. Je pa predviden povsem normalen postopek, nobenega skrajšanega ali nujnega postopka, kot je ves čas tudi potekalo.
Cilji predlaganja tega zakona so, kot sem že dejal, uskladitev z evropsko zakonodajo na področju zaščite živali pred poskusi, boljši sistem registracije psov in preprečevanje ilegalne trgovine z mladiči psov in mačk, zaščita živali, ki so uporabljene na prireditvah in snemanjih, boljše definiranje dejavnosti društev, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, omogočiti financiranje izvajanja javne službe, ki skrbi za zapuščene živali in opravlja druge dejavnosti, zagotavljanje dobrobiti hišnih živali na občinski ravni. Tako zakon sledi tem načelom. Predlagane spremembe in dopolnitve temeljijo na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi, preprečevanje trpljenja živali, zagotavljanje ustrezne informiranosti deležnikov, optimiziranje pravnih dejanj, zmanjševanje administrativnih bremen, sankcioniranje kršitev.
Če strnem, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali je po običajnem postopku v pripravi osnutka in po usklajevanju znotraj ministrstev prišel v fazo medresorskega usklajevanja. Vsi prejšnji postopki, kot sem omenil, so bili opravljeni. Zainteresirana javnost je imela možnost in so bile tudi podane številne pripombe, tudi nevladnih organizacij, in pripravljavci so poskušali v čim večji meri te pripombe upoštevati. Med pripravljavci tega zakona so tudi ti ljudje sedeli za isto mizo.

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Branko Marinič. A, nisem vedel, da boste zahtevali dopolnitev, se opravičujem. Izvolite, gospod Frangež.

MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Nič hudega, gospod predsednik.
No, me veseli, da bo zakon predlagan v obravnavo po rednem postopku. To bi bistveno izboljšalo statistiko te Vlade. Upam pa, da bo dala Državnemu zboru priložnost, da mnoge izmed zelo relevantnih predlogov civilne iniciative, če jih Vlada v nadaljnjem postopku ne bo upoštevala, vključi s soglasjem Državnega zbora.
Gospod minister, slika o tem, ali je bil postopek javne obravnave Zakona o zaščiti živali, njegovih sprememb in dopolnitev, peljan korektno ali ne, je, se bojim, različen. Predvsem vas pozivam, da v nadaljnji fazi upoštevate stališča, mnenja in zelo relevantne predloge, ki naj pripeljejo do učinkovitejše zaščite živali, ki v vseh primerih veljajo za šibkejši člen, z ustreznim družbenim regulatornim okvirom, in da se osebno kot minister zavzamete za to, da pride do dodatnega usklajevanja

Odsek številka 26 - (PK) - 16.27

(nadaljevanje) s to civilno iniciativo.
Kot rečeno, ne gre samo za skupino državljank in državljanov z relevantnimi predlogi, gre za skupino državljank in državljanov, ki jo je pri njihovi ambiciji, da se nekaj v tej državi odločno spremeni pri preprečevanju mučenja in za zaščito živali podprlo več kot enaintrideset tisoč državljank in državljanov.
Zato velja to civilno iniciativo seveda obravnavati s posebno legitimnostjo. Minister, jaz vas prosim, da se zavzamete za dodatno usklajevanje, za ponovno proučitev njihovih predlogov, seveda še posebej tistih in bojim se da jih je kar nekaj, ki v dosedanjem teku stvari niso bili upoštevani. Hvala.

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister.

FRANC BOGOVIČ: Jaz sem že v uvodu dejal, da je od vsega začetka sem se vključil ko je bil to eden prvih sestankov na veterinarski upravi kjer smo skupaj s predstavniki tako / Nerazumljivo/ tudi pluralne skupine sem dobil to predstavitev v kakšni fazi zakona. Takrat smo se odločili, glede na to, da je ta postopek že dlje časa da obvezno normalni postopek naj skupaj proučijo še vse odprte dileme, odpre se javna razprava kakor je potrebna. Žal je v Sloveniji tudi če odpremo to javno razpravo včasih osiromašena v takšnem primeru kjer je takšna civilna iniciativa v ozadju zagotovo ne in sledi potem to prepotrebno usklajevanje in na nek način oblikovanje tega zakona. Ob tistih, izhodišča poglavitnih rešitvah ki sem jih prej omenil mogoče tukaj še nekatere dodatne, ki so tudi zajete v tem zakonu, to je prepoved klanja brez omamljenja, tudi za namene obrednega klanja, uvedba možnosti predpisovanja občinskih taks, namenjene financiranju dejavnosti, zaščito zapuščenih in hišnih živali, uvedba podrobnih dodatnih pogojev za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, dodelitev pristojnosti občinskim redarstvom za nadzor nad fizičnem varovanjem psov na javnih mestih in označevanje psov.
Gre za celo vrsto teh stvari, ki so se postavljate kot odprte stvari. Bom v temu delu, kot sem že dejal zakon in sedaj že v medresorskem usklajevanju bom tudi in tudi normalno v teh nadaljnjih postopkih bomo ves čas pozorni tudi na te pripombe na zakon, na pripombe, ki bodo podane še v temu parlamentarnemu postopku. V vsakem primeru pa je kot sem že dejal, ta običajen postopek v katerem je tudi prostor za izmenjavo mnenj, tudi v parlamentu dovolj široko in pa večkrat odprto. Upam, da bomo imeli srečno roko na koncu.

vir http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=mag&uid=F8D1C281A3E6D818C1257A3600444787

[Jana]

Upam si z vso gotovostjo trditi, da to ne drži. Če bi ljudje vedeli, da bodo s futranjem tujih mačk imeli kup problemov, jih ne bi ne futrali, vendar tudi ne bi ukrepali, ne nič drugega. Kot v večini že obstoječih primerov ignoriranja, bi enostavno šli mimo, ukrepali pa zagotovo ne bi.

To ti praviš. Jaz pa pravim, da ne vedo in bi jim bilo treba povedat, pa bi ukrepali. Ne trdim, da v vseh primerih, temveč v večini primerov. Seveda pa jim je treba povedat vse, ne samo tega, da bodo občine in zavetišča delala sranje, odpeljala mačke, jih pobila, blabla ..., oz. da zavetišča na splošno samo pobijajo živali. Predvsem to, kaj čimprejšnje reševanje problema pomeni za mačke in zanje na nekoliko daljši rok, ne samo od danes na jutri.

Osebno opažam na področju prostoživečk konkreten napredek v primerjavi s preteklostjo (govorim za okolje, v katerem živim) - kolonije so manjše, mačke so večinoma s/k, ozaveščenost ljudi je večja, prej reagirajo, prej pokličejo, prej pomagajo.

Tako je vsepovsod tam, kjer so ljudem že razložili, kako je treba ukrepat. Slovenije pa je še mnogo več od nekaj mestnih središč ali nekaj posameznih predmestnih lokacij. Od kod pa naj bi sicer sploh bile težave, o katerih piše rava? Od tam, kjer so zadeve na svojih mestih, ljudje seznanjeni in mačje kolonije poštimane?

Tudi zaradi futranja - konec koncev gre za prvi korak, s katerim se marsikdo mačjemu svetu sploh približa. S kreiranjem problemov ljudem zaradi futranja bodo kvečjemu prej dvignili roke od "problematike" in odprli pot tistim, ki bi radi s "problematiko" razčistili enkrat za vselej - karkoli in kakorkoli to že pomeni.

Problemov ne kreirajo tisti, ki povedo, kako je treba in ki rešujejo situacijo, temveč jih kreirajo hranitelji nesteriliziranih in nekastriranih mačk. Večinoma zaradi nevednosti. Ja, jih pa kreirajo tudi tisti, ki pravijo, da je bolje ne klicat na občino, v zavetišče ali inšpekcijo, ker se itak nič ne zgodi, da bodo kvečjemu mačke pobili. Seveda so problemi tudi drugje, predvsem na občinah, kjer ni denarja. Ampak s tem, da se problemi vzdržujejo, ne pa rešujejo, ne bomo prišli nikamor. Sem na strani tistih, ki so se sposobni vsest in poiskat ustrezne rešitve, tudi s sklepanjem kompromisov. In sem na strani tistih, ki ne rečejo takoj, da bodo potem, ko se jim bo razložilo, kako je prav, hranitelji dvignili roke, kot tudi ne med tistimi, ki bi menili, da je tukaj še kdo, ki lahko s 'problematiko' počisti enkrat za vselej. Zato so zame take navedbe spodbujanje k poglabljanju problemov, ne pa k njihovemu reševanju.