mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
ponedeljek, 25.11.2024 : 01:58:20

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)
Strani: 1 ... 12 13 14 15 16 [17] 18 19 20 21 22 ... 31   Dol
Natisni
Avtor Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)  (Prebrano 136388 krat)
0 članov in 3 gostov pregleduje to temo.
moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #240 : ponedeljek, 16.05.2011 : 09:20:09 »

Pravijo, da se vse začne in konča pri denarju... Načeloma se strinjam, da je donacija »problem« tistega, ki jo daje in tistega, ki jo prejema, zna pa bit, da brez kontrole ne gre. Nisem ne pravnik in ne ekonomist in se mi ne sanja prav dosti kdo bi za tako kontrolo moral bit pristojen, mi je samo jasno, da nekdo pač že. Najmanj v izogib pranju denarja. Glede na akademski naziv in področje dela predlagateljice bi pa si mislila, da pač ve kdo.
Tudi ne vem kako je s pravnega vidika z namenom donacije, najbrž pa ni najbolj higienično donacijo podjetju-zavetšču namenjeno za oskrbo živali po pretečenem 30 dnevnem roku, porabit za kruh, tudi če mogoče pravno formalno to ni sporno. Stvar higiene. 
No, sem se pozanimala pri strokovnjaku: donacije so izreden prihodek sp-ja ali d.o.o.-ja in so torej pod nadzorom DURS-a. Ki pa nima nikakršnih pristojnosti in posledično niti pravic od prejemnika donacij zahtevati kakršnakoli dokazila o tem, kako so donacije bile porabljene.
Zanimivo pa, da po drugi strani donacije društvom niso pod taisto kontrolo in tu bi bilo res potrebno noske vtakniti.


Logiran
natis
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.518


« Odgovor #241 : ponedeljek, 16.05.2011 : 10:10:06 »

bolj se ne bi mogla strinjat z jano ....

dokler določeni osebki ne bodo poznali zakonodaje ... pa čeprav samo razlika s.p. (d.n.o.)/d.o.o./društvo ali kaj donacija sploh je ....

najlažje je mešetarit po "mojem" tošlu, ja itak ....

draga sleepy
daj si preberi razliko med s.p.ji, d.o.o.ji in društvi.
nadzor DURSa pa zgleda tako, da "če prideš na vrsto". am kakšnih pristojnosti nima DURS  Grin Grin Grin Grin ... si me nasmejala veš....

am ... pod katero kontrolo pa so donacije društvom???
Logiran
natis
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.518


« Odgovor #242 : ponedeljek, 16.05.2011 : 10:11:00 »

ups NAPAKA!!!!

ne sleepy ... moksa

se opravičujem  sram
Logiran
moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #243 : ponedeljek, 16.05.2011 : 10:36:49 »

Ehm Natis, kaj pa je narobe z napisanim Huh ?
Logiran
moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #244 : ponedeljek, 16.05.2011 : 10:46:33 »


nadzor DURSa pa zgleda tako, da "če prideš na vrsto". am kakšnih pristojnosti nima DURS  Grin Grin Grin Grin ... si me nasmejala veš....

 
Npr donacija z namenom kupiti učbenike, s.p. ali d.o.o. pa s taisto donacijo kupi avto. V kolikor vem, ni tu nič spornega in v tem smislu "DURS nima pristojnosti". Če imaš drugo razlago bo več kot dobrodošla Smiley
Logiran
natis
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.518


« Odgovor #245 : ponedeljek, 16.05.2011 : 11:53:23 »

draga moja ... ko ti pride DURS na vrata IMA VSE PRISTOJNOSTI .... verjemi.

da s.p. ali d.o.o. dobi donacijo za nakup učbenikov JE sporno ... predvsem iz vidika DURS-a. do tja kako to donacijo porabi v tem primeru durs ŠE ne zanima. zanimalo ga bo šele potem, ko bo "pretehtal" ali je bila donacija "upravičena". če štekaš kaj hočem "povedat".

bodi prepričana da, tako kot sem napisala, DURS IMA vse pristojnosti in ko se ti enkrat "sprehodi" čez njige ima NA ŽALOST vedno prav. in potem tehtaš ... ali se zaratit z dursom (ti kot poslovni subjekt) in dokazat, da nimajo prav in obvelja tvoja ali plačat kazen in "maš mir".

bodi prepričana, da tudi ko je kakšna donacija še kako pravilno porabljena, če DURS smatra da ni ......

 
Logiran
maja01
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.095


« Odgovor #246 : ponedeljek, 16.05.2011 : 12:38:56 »

(3) Lastnik pasjega, maèjega ali dihurjevega mladièa najkasneje ob starosti 12 tednov skrbnik poskrbi, da se mladièa ustrezno oznaèi s èipom, kot lastnik novorojene živali pa se vnese v ustrezen centralno vodeni državni register lastnik matere mladièa oz. novi skrbnik mladièa, èe je že prišlo do prehoda skrbništva.[/i][/color]

Ne vem, kako je pri dihurjih, pri maèkih je ok 12 tednov, pri psih pa bi moralo biti 8 tednov.

Raje do 8ih tednov, predvsem je pa treba najprej dolocit kdaj se mladice lahko prodaja. Zaenkrat to pac ne pise nikjer.

Citat
Sam naèrt o obvezni s/k maèk me še ne moti toliko

Mene pa zelo. In to kljub temu, da imam vse macke pokastrirane.

In tole kar je nastalo iz tistega vsaj priblizno obetejocega predloga je vse skupaj ena velika zmeda oz. prej eno skropucalo kot kaj dejansko uporabnega.
Logiran
Sleepy
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.129


« Odgovor #247 : ponedeljek, 16.05.2011 : 12:39:20 »

Kako se reče P.S., ki ga na začetek napišeš? Matimila  Shocked, se opravičujem zo tole dolžino, sem že povedala, da za seciranje nimam ne volje in ne časa, da pa tako zelo ne maram jemanja stvari iz konteksta, da najdem oboje kadar se mi zdi da moram. 

Za konstruktivnost debat, kakršne naj bi verjetno bile tiste o spremembah predpisov, je priporočljivo ohranjanje neosebnega nivoja in pogleda na stvari, čeprav zna bit včasih to res težko, predvsem pa bi bilo treba imeti pred očmi interes tistega, za zaščito katerega se poskuša predpise spremeniti. V tem primeru torej zaščito živali, si pa vsak lahko omisli svojo delovno skupino in predlaga sprejem zakona za zaščito vodij zasebnih zavetišč ali kaj podobnega, če nam to manjka.

Če veš, kam doniraš, nadzor ni potreben.
Za nekatere pa pride kakršenkoli nadzor v poštev, samo da se nadzira.

Če bi še vedno živeli v gozdovih in jamah ne bi potrebovali ne zakonov in še marsičesa ne. Tako pa smo si očitno izbrali nek drug način življenja v katerem potrebujemo predpise in zakone. In potrebujemo tudi nadzor nad njihovim izvajanjem, kot rečeno prej, v izogib pranju denarja ali drugim zlorabam. Večini ljudi je povsem jasno, da se ne sme ubiti sočloveka, pa imamo še vedno v predpisih zapisano, da se to ne sme. Menda ne zaradi večine, ki ji je to jasno in najbrž da v prvi vrsti v izogib dejanjem samim in ne zaradi česa drugega. Včasih je malo (pre)pozno mislit na posledice šele, ko se zgodijo. To nima nikakršne zveze z nobenim posameznikom. Better safe than sorry najbrž ne pravijo zastojn.

Sleepy, sem neznansko presenečena, saj sem mislila, da veš, kako poteka poslovanje s.p.-ja, oz.

S poslovanjem s.p.-ja moj stavek ni imel prav veliko zveze, pač pa jo ima s temle:
Saj je dejansko popolnoma vseeno, ali jo lastnik zavetišča porabi za nakup hrane za enega ali za vse mačke, ali pa za nakup kruha zase, dokler imajo mački dovolj dobro oskrbo, oz. oskrbo v skladu s tistim, kar se od zavetišča pričakuje, ko mu damo našo donacijo, oz. zaradi česar smo ga z donacijo sploh podprli.

Kot rečeno, stvar higiene. Če je donacija v denarju namenska se meni ne zdi popolnoma vseeno ali je porabljena v skladu z namenom za katerega je dana ali ne. Vseeno ali gre za donacijo zavetišču, Rdečim noskom, šolanju otrok v aziji… gre za namen.
Vsak donator sam zase ve kaj zanj je in kaj ni sporno. Donacije pa niso samo v denarju.
Jaz zase vem, da če doniram za žakelj briketov, potem doniram za to, vseeno ali podjetniku ali društvu in ne glede na to kaj in zakaj donirajo drugi. Če želim donirat za kruh, potem to ne bo donacija zavetišču (ali društvu za zaščito živali) pač pa fizični osebi. Kot rečeno – stvar higiene, ki z mojimi osebnimi pogledi in željami nimajo ničesar skupnega. Jaz to dvoje ločim, vsak pa kakor hoče. Moji lastni pogledi in morebitne želje po kontroli porabe lastnih donacij nimajo nikakršne zveze s sistemskimi rešitvami nadzora pretoka denarja.

Kaj počne vodja zavetišča z denarjem od svoje plače je povsem njegova stvar. Lahko donira svojemu zavetišču za mačke v osrkbi zavetišča, lahko drugemu, lahko Društvu za boljši svet…, ali pa nikomur. Povsem enako kot vsi ostali. Ne vidim nobene posebne razlike med tem ali svoj denar za oskrbo zapuščenih in brezdomnih živali porabi vodja zavetišča ali pa katerakoli druga fizična oseba, da niti ne omenim hranitelje prostoživečih mačk. Torej mislim, da je nehigienična nenamenska poraba vseh namenskih sredstev, ne glede na to kdo to porabo izvaja.
 
V bistvu v resnici nimam pojma ali se DURS ukvarja s papirji samo zato, da določi višino davka, ali je v resnici pristojen tudi za ugotavljanje namenske porabe namenskih sredstev in se s tem ne ubadam in se ne nameravam. Me nikoli ni zanimalo, kar me, ko me, in če me, vprašam tiste, ki vejo.

Uf, tole je pa še huje, kot tisto glede denarnice s.p-ja.
Tako zelo se motiš, da se bolj ne bi mogla. V vsaki besedi zgornjega citata.

Dopuščam možnost, da se motim, bi kakšen pravnik znal povedat, če se res. Do takrat pa bo moje mnenje še kar tako, da zavetišča izvajajo javno službo. O drugih dejavnostih podjetij nisem govorila, pač pa o delu kjer izvajajo javno službo zavetišč. Izvajanje javne službe pač ni komercialna dejavnost.

Zavetišča imajo z drugimi izvajalci javnih služb skupno najmanj porabo javnih sredstev, sicer pa mojim stavkom prav res ni potrebno pripisovati kakšnih drugih pomenov. V kolikor pride do nejasnosti, bo vprašanje morda vodilo k pojasnilu, napačne interpretacije pa zagotovo ne. 
Torej še enkrat in bolj jasno – vsi porabniki javnih financ so podvrženi nadzoru javnosti pri porabi teh financ. Transparentnost porabe javnih sredstev je pač nuja, ki se jo morajo zasebniki zavedat, ko poslujejo z državo ali lokalnimi skupnostmi. Nekatere zanima poraba denarja v kliničnem centru, druge na univerzah, tretje v zavetiščih…. Lahko nadaljujem pri gradbeništvu in končam jutri enkrat. Javnost mora imet torej možnost nadzora porabe javnih sredstev, če pa se tega poslužuje ali ne je pa najbrž stvar interesa vsakega posameznika. O drugem nisem pisala.

Odstopi se lahko od marsičesa, tudi od pogodb. Ne namigujem prav ničesar. Bistvo tistega odstavka je bilo drugje – da je nadzor v urejenih družbah nekaj povsem običajnega in ne nekaj zlonamernega.
S čakalno vrsto so povezana javna sredstva oz. višina le teh iz česar sledi omejeno število pregledov in posegov, tudi kadar to javno službo izvaja zasebnik. Torej ponavljam – vsakega lahko (ali pa bi ga celo morala) zanima poraba javnih financ, pri čemer ne gre za zlonamernost pač pa prej za dolžnost. O drugem nisem pisala, kakor tudi sicer nisem nikoli trdila nič drugega kot to, da imamo službe za ugotavljanje nepravilnosti in jih je pač treba zaposlit. Vsaj v nekaterih primerih smo nepravilnosti, če zanje vemo, celo dolžni prijavit.   

Torej, Sleepy, lepo prosim, da se daš poučiti o tem, kaj je gospodarska družba in kaj je s.p., ter kaj je opravljanje javne službe zavetišča za živali. Morda bo potem kakšen podatek v javnosti nekoliko pravilnejši, ker tole, kar je v zgornjem citatu, je prava žalost. Očitno iz neznanja in nepoznavanja osnovnega poslovanja slovenskih zavetišč izhaja tudi cel kup nepravilnih tolmačenj, zavajanj in podobno.

Morda bo nepravilnih tolmačenj manj, če se mojemu pisanju neha pripisovati pomenov, ki napisani niso. Dokler zavetišča opravljajo javno službo in za to prejemajo javne finance, so podvržena nadzoru javnosti. V kolikšnem okviru predvidevajo predpisi, za razreševanje spornih zadev so pristojne službe.
Hvala za nasvet, se mi pa prav dosti ni treba dat podučit. Se pa opravičujem za pogovorno izrazoslovje, pač nisem pravnik. Tudi poslovanje samostojnih podjetnikov ureja Zakon o gospodarskih družbah, ki je po novem besedico samostojni opustil. Torej je po tem zakonu podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik je lahko le fizična oseba za razliko od gospodarskih družb, oboji pa na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost.
Se opravičujem za to (nedopustno) pogovorno izrazoslovje.

Pav tako nisem nikoli trdila nič drugega kot to, da odloča tisti, ki plača, torej je stvar odgovornega v zavetišču da se odloči, kaj bo z živaljo od 31. dne naprej in je pokroviteljstvo povsem odveč. Sem kje zapisala, da je kdorkoli dolžan plačevat oskrbo za žival, ki ni njegova? Jo obdržat pri življenju na svoje stroške dlje kot to velevajo predpisi? Je bilo kje zaslediti moje očitanje evtanazij kateremukoli zavetišču?

(ok, začnete, ker sama nimam težav s komunikacijo) pogovarjati z zavetišči na kulturnejši način.
Tole pa bi pomenilo kaj? Prosim za razlago tegale.

Sleepy, si že bila v Zonzaniju, Meliju, Mali hiši, Vitovljah, pri Turku?
In s čim ima to zveze? S porabo javnih financ?

O legalnosti prizadevanja za kontrolo nad tistim, kar nimaš pravice kontrolirat, si povedala že v zgornjem citatu vse, zato je brez smisla, da komentiram
O legalnosti prizadevanj za kontrolo nad tistim, kar nimam pravice kontrolirat nisem ne povedala ne napisala ničesar.   

O tem, da sceni ni vedno zakonito omogočeno ... Hm ... Je kdo dolžan kaj storiti zastonj? Ni. Tudi ti ne. Nobenih zakonskih osnov ni za to, da bi nekdo moral dati kakršenkoli podatek, katerega dajanje mu ne nalaga zakon.

Ni vedno vse v plačilu in ni vse vedno tako kot je videti. Včasih imajo stvari ozadja (povedano drugače –  se dogajajo v "očem skritem" zakulisju), za katere morda ne veš in/ali niso širše znane. Sicer pa kaj se sme in kaj ne zaračunat ureja uredba, ki pravi:
(2) Organ ne zaračuna stroškov:
– za vpogled v dokumente,
– za telefonsko posredovanje informacij,
– za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za primere iz tretje alinee prejšnjega odstavka,
– za posredovanje informacij s pomočjo telefaksa, ki skupaj ne presegajo petih strani.
 
O organih pa zakon pravi takole:
(1) Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi).

Sem že povedala, da je pripisovanje mojemu pisanju nekih pomenov, ki jih ni, nadležno.
Za določanje tega kaj se sme in kaj ne imamo predpise in službe, ki to urejajo, moje mnenje je pri tem povsem nepomembno.  In služba, ki je pristojna za razlago tega kaj se sme in kaj ne v primeru poslovanja z lokalno skupnostjo je verjetno Informacijski pooblaščenec.
Iz ene izmed odločb (številka: 090-54/2010/) informacijskega pooblaščenca:
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, pomembno tudi, da se seznani z vsebino celotne pogodbe ali naročilnice, na kateri temeljijo zneski, ki so plačani iz javnih sredstev. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotre porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v pogodbi ali naročilnici, na kateri temelji poraba javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.


Slovenska zavetišča so izvajalci javnih služb zavetišča (organi torej),

Zanima lahko vsakega vse, do katerih informacij pa je kdo upravičen in do katerih ne pa verjetno ve informacijski pooblaščenec.
Kar se izterjave tiče – nikomur ni mogoče vzeti ničesar, če ni od česa vzteti. Mislim celo, da se ne sme tikat socialnih pomoči, torej se ne da vedno vzet niti če je.

Res misliš, da pozabljamo na preventivo? In da ne vemo, posledica česa so zavetišča? Se bojim, da je večina (s tabo vred?) pozabila na preventivo zato, ker si daje tolk opravka z drugimi stvarmi. Jaz se trudim s preventivo že dolgo vrsto let, vendar ne s tako, katere implementacija tukaj in zdaj ni mogoča. Če pogledaš po portalu mal levo in mal desno, boš morda celo opazila kaj več od živalovarstvenih tem, v katere se oglašaš.
Ti pa se ukvarjaš ... s čim? Z napačnimi predstavami o organiziranosti slovenskih zavetišč?

Nekateri imamo veliko različnih opravkov, drugi veliko iz istega naslova, tretji  malo... smo različni, in število opravkov ali čas, porabljen zanje, nima veze z morebitnim pozabljanjem na preventivo. Ena večjih traparij, ki je nočem počet, se mi pa zdi počet nekaj, kar že počne nekdo drug. Torej počnem raje tisto, kar kdo drug ne, pa se mi zdi, da je fajn, da kdo bi, pa karkoli že to je.

Ti pa se ukvarjaš ... s čim? Z napačnimi predstavami o organiziranosti slovenskih zavetišč?
Z marsičem, vmes pa zagotovo ni organiziranosti slovenskih zavetišč in še manj napačnih predstav o tem. Moje predstave so namreč lahko samo moje in ne napačne (pa niti nenapačne ne).
 

Nekaterim velika preventiva ne bi bila preveč všeč, ker bi jim lahko zmanjkalo mušterij za "reševanje" ali za "kukanje". Osebno se ne nadejam usihanja želja po kontroli, ker le-te ne izvirajo iz resnične potrebe po kontroliranju česarkoli. V glavnem so osebne narave oz. sproducirane po načelu Francke in transformatorja

Zna bit, da so osebne narave, kot zna bit da je osebne narave »zaščita« lastnikov zasebnih zavetišč. Ne eno ne drugo ne sodi v predpise in ne eno ne drugo ne sledi interesom zapuščenih živali.

(mimgrede - Smetka, hvala za tale dva  ) 
Hehe i wonder. Od kje že sta tadva?


Če pogledava konkretno tvojo željo po kontroli zavetišč in javnega v njih - izvira iz neznanja in nepoznavanja in se širi po načelu pravkar omenjenih dveh - po tvoje: zavetišče je javno, enako kot zdravstveni dom in ker lahko po TV spremljam, kako nadzorujejo (oz. naj bi) zdravstveni dom, seveda lahko nadziram tudi zavetišče. Ouje.
Mojo željo po kontroli zavetišč bova težko pogledali, ker je ni. Zgoraj napisano je žaljivo podtikanje, ki je nadležno. Zavetišče je izvajalec javne službe.

Prav tako je žaljivo tole:

Meni je to, da ne veš, kakšna je razlika med s.p. in zdravstvenim domom, dovolj.

Od kod le bi lahko vedela, če vem ali ne kakšna je razlika med omenjenima?


Priznam, da raje tipično slovensko ne naredim nič, dokler o zadevah ne vem dovolj in sem, za razliko od nekaterih, tiho, informacije pa širim okrog šele potem, ko mi je jasno, o čem pišem ali govorim. Vmesni čas, ko se ti zdi, da ne naredim nič, porabim za izobraževanje iz vseh mogočih vidikov o stvareh, o katerih bo tekla beseda. Pogosto pred pisanjem prosim poznavalce za razlago posameznih segmentov celote in sprašujem ter raziskujem tako dolgo, da mi je vsaka podrobnost jasna. In potem si dovolim spljuvat nekaj, za kar vem, da ne pije vode.


Nekateri si pač dovolite spljuvat karkoli že, nekateri pa tega pač ne počnemo.
Če se je nekdo spravil nekaj naredit, pa vem ali imam idejo ali predlog, kako bi lahko bile stvari boljše, to povem. To, da se s čim ne strinjam, mi še ne daje pravice da po komerkoli ali čemerkoli pljuvam.


Za razliko od nekaterih, ki pljuvate, pa ne veste, kaj je levo in kaj desno (kot zgoraj, recimo). Saj nama je obema jasno, da si javno več kot enkrat pisala o tem, da v Sloveniji nobeno zavetišče ne bi smelo biti profitno in v lasti zasebnikov, temveč vsa organizirana kot neprofitna, če se prav spomnim naj bi bila v upravljanju društev. Hm ... Po zgoraj navedenem dvomim, da veš, o čem si pisala.
 

Tole je žaljitev. In ne, nama ni obema jasno, zato prosim za osvežitev spomina. Moje mnenje je namreč že dolgo, da gospodarske družbe ne sodijo med humanitarne in druge družbenokoristne dejavnosti. Za to imam tudi argument:
Po ZGD je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Za podjetnike sem napisala že prej, ravno tako opravljajo pridobitno dejavnost.
Za vas ne vem, meni pa pridobitna dejavnost pač ne gre skupaj z živalmi, in do svojega mnenja menda imam legitimno pravico. Če se prav spomnim je bil zaključek mojega zadnjega pogovora na to temo, da naj bodo zavetišča organizirana kot javni zavodi, kjer zgleda ni prevelikih težav in nesporazumov okoli nadzora.


Sicer pa, kako veš, da nisem bila na začetku zraven?  In kako veš, da do konca razprave ne bom podala svojih pripomb tudi tam ali morda kje drugje?
Ne vem in nisem trdila drugače.
Logiran
moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #248 : ponedeljek, 16.05.2011 : 13:10:30 »


bodi prepričana da, tako kot sem napisala, DURS IMA vse pristojnosti in ko se ti enkrat "sprehodi" čez njige ima NA ŽALOST vedno prav. in potem tehtaš ... ali se zaratit z dursom (ti kot poslovni subjekt) in dokazat, da nimajo prav in obvelja tvoja ali plačat kazen in "maš mir".

bodi prepričana, da tudi ko je kakšna donacija še kako pravilno porabljena, če DURS smatra da ni ......

 
Ni čisto tako. Utemeljene pritožbe delujejo - sprobano Wink
Izkušnje podjetja, kjer delam, pravijo drugače. Res je, da imaš na razpolago ali plačati ali pa se pritožiti -
Logiran
natis
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.518


« Odgovor #249 : ponedeljek, 16.05.2011 : 13:30:14 »

zanimiv prispevek Reakcija RTV SLO

moksa ....

seveda uspeš s pritožbo samo kakšna je "cena"? jaz z DURSom ne bom zaratila verjemi .... raje plačam kazen in mam mir ... velikokrat mi gredo na roko marsikje ... misliš, da bi mi šli drugače tudi???
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #250 : ponedeljek, 16.05.2011 : 13:44:10 »

Kaj počne vodja zavetišča z denarjem od svoje plače je povsem njegova stvar. Lahko donira svojemu zavetišču za mačke v osrkbi zavetišča, lahko drugemu, lahko Društvu za boljši svet…, ali pa nikomur. Povsem enako kot vsi ostali. Ne vidim nobene posebne razlike med tem ali svoj denar za oskrbo zapuščenih in brezdomnih živali porabi vodja zavetišča ali pa katerakoli druga fizična oseba, da niti ne omenim hranitelje prostoživečih mačk. Torej mislim, da je nehigienična nenamenska poraba vseh namenskih sredstev, ne glede na to kdo to porabo izvaja.

Ja, če govorimo o vodji zavetišča, ki mu odmerja in nakazuje redno vsak mesec plačo občina, vsekakor lahko naredi z njo vse, karkoli hoče. Smiley Če pa govorimo o samostojnem podjetniku, gredo stvari malo drugače. Zna se zgoditi, da plače celo sploh ni, ker ni sredstev. Treba pa je, tudi tedaj, ko plača je, ni pa donacij, nafotrati živali, ki so v oskrbi dlje od zakonsko določenega roka.
In ko s.p.-ju zmanjka plače in sredstev na računu (tudi donacij) za eno in drugo, vzame kredit in s tako pridobljenimi sredstvi plača tudi brikete. Za poslovanje jamči z vsem svojim premoženjem, tudi tistim, ki je bilo "nekje tukaj", še preden je prva žival prišla v zavetišče, še preden je bila prejeta prva donacija in še preden se je začelo v zavetišču dogajati karkoli, kar je povezano z "javnostjo". Vodja zavetišča iz prvega stavka tega komentarja pa ne jamči z ničemer, temveč lahko enostavno "odstopi" in odide s svojo zadnjo plačo, kamorkoli želi.

zavetišča izvajajo javno službo

Izvajajo tudi javno službo in samo za to javno službo je mogoč nadzor javnosti preko zakonodaje o informacijah javnega značaja.

Dokler zavetišča opravljajo javno službo in za to prejemajo javne finance, so podvržena nadzoru javnosti.

..., so podvržena nadzoru javnosti samo v delu, ki se nanaša na opravljanje javne službe.

Ni vedno vse v plačilu in ni vse vedno tako kot je videti. Včasih imajo stvari ozadja (povedano drugače –  se dogajajo v "očem skritem" zakulisju), za katere morda ne veš in/ali niso širše znane. Sicer pa kaj se sme in kaj ne zaračunat ureja uredba, ki pravi: ...

Manjka še tisti del, ki govori o zaščiti osebnih podatkov. Se da najt na netu, kaj mora organ s temi podatki počet, če jih dokumentacija vsebuje, preden jih da v roke zainteresirani javnosti, in tega mu ni treba počet zastonj Wink
Ceniki so potrjeni in objavljeni na spletnih straneh zavetišč.

Torej še enkrat in bolj jasno – vsi porabniki javnih financ so podvrženi nadzoru javnosti pri porabi teh financ.

Res je, da javnost mora imeti nadzor nad porabo javnih sredstev, vendar ne vem, v čem je sploh problem, če je bil zahtevek za vpogled ali kopije podan in se ve, da je stroške storitve treba plačat po uradnem in potrjenem ceniku?
Ali morda želiš povedat, da bi rada vpogled in kopije zastonj?

Če se prav spomnim je bil zaključek mojega zadnjega pogovora na to temo, da naj bodo zavetišča organizirana kot javni zavodi, kjer zgleda ni prevelikih težav in nesporazumov okoli nadzora.
pevka Cheesy
Upam, da poznaš od blizu več kot delovanje enega zavoda.
Logiran

natis
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.518


« Odgovor #251 : ponedeljek, 16.05.2011 : 14:08:44 »

razlika s.p./doo

ker se bojim da bo drugače en kup nepotrebnega pisanja ...
sp
fizična oseba, ki opravlja dejavnost, obdavčena po zakonu o dohodnini (obdavčitev je precej višja kot po ZDDPO-lestvica), nima plače, z vsemi sredsvi kar "sede" na račun upravlja prosto. torej kot je napisala jana, če ni denarja za brikete ga tud za kruh za sp-ja ponavadi ni. da dobi s.p. kredit zastavi SVOJE premoženje

doo
pravna oseba, ki opravlja dejavnost, obdavčena po Zakonu o davku od dohodku pravnih oseb (obdavčitev enotna), zaposleni IMA plačo in s plačo prosto razpolaga za kruh in lahko kupi tudi brikete (donacija pravni osebi). denar, ki je na računu porablja za brikete in se NE SME (načeloma) uporabljati za nabavo kruh zaposlenega. vkolikor želi kredit doo ne zastavi svojega premoženja ampak premoženje doo-ja. doo lahko ustanovi en ustanovitelj ali več, ni pogojev, je pa ustanovni kapital, ki ga pri spju in društvu ni.

društvo
pravna oseba ... ma zelo podobno doo-ju samo, da društvo morajo ustanoviti najmanj 3 ustanovitelji, obdavčen je po istem zakonu kot doo samo detajli so drugačni (prezakomplicirana razlaga, naj bo to dovolj)
 
Logiran
king-roy
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.907


« Odgovor #252 : ponedeljek, 16.05.2011 : 15:20:21 »

Samo en dodatek..... d.o.o., če je družba enoosebna in je 100% lastnik tudi direktor, le-ta NIMA plače, zadevo se vodi enako kot s.p.-tudi zavarovanje je na osnovi 40 in ne 01.
Logiran
Sleepy
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.129


« Odgovor #253 : ponedeljek, 16.05.2011 : 15:57:03 »

A govorimo o zaščiti zapuščenih živali ali čem drugem?
Gospodarske družbe, registrirane po ZGD  na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost. Vse so podvržene pastem dinamike trga, plačilni nedisciplini in kaj vem kašnim rizikom še. Če ni prihodkov verjetno ni od kje (razen z najemi kreditov) vzet ne za plačo in ne za kaj drugega, pa če gre za s.p. ali pa gospodarsko družbo. Za obliko se odloči tisti, ki subjekt registrira, verjetno z zavedanjem, kakšni so riziki. Problemi pravnih subjektov nimajo z zakonom o zaščiti živali prav nobene zveze, lahko pa s svojimi prihodki in dobički lastniki razpolagajo sami, kakor jih je volja. Enako kot vsi ostali lahko svoj denar namenijo za kar hočejo ali pa za nič.
   
Če govorimo o lastnikih zasebnih zavetiščih ni nič drugače. Predpisi jim določajo kaj morajo in za to lahko izstavijo račun, na tej podlagi pa prejmejo plačilo (razen v primerih, ko lastniku ni kaj vzeti). Več od tega jim ni treba.
     
Če govorimo o izvajanju javne službe zavetišč, potem je moje mnenje in en od argumentov zakaj javni zavod  tudi ta, da izvajanje javne službe zavetišča in kvaliteta oskrbe živali ne bi smela bit odvisna od števila sprejetih živali (torej prihodkov, ker donacije pač niso reden in zanesljiv vir).  In ja, poznam od blizu delovanje več kot enega javnega zavoda.

Če je torej govora o zakonu, ki naj bi ščitil živali, potem bi jaz razmišljala o tem, katera organizacijska oblika bi bila optimalna za skrb zapuščenih živali (izvajanje javne službe torej) tako z vidika javnega interesa (optimalno nizkih stroškov, kaj pa drugega) kot vidika optimalne oskrbe zapuščenih živali. Moje mnenje je, da žal vsa mogoča oskrba vključno z zahtevnimi operacijami verjetno ni v javnem interesu, zato pa so zasebno javna partnertva, torej donacije in druga pomoč zainteresirane javnosti.

Torej vračam žogico, (čeprav mi na vprašanje nisi odgovorila):
Lahko se pa tudi začnemo (ok, začnete, ker sama nimam težav s komunikacijo) pogovarjati z 
zainteresirano javnostjo
 
na kulturnejši način.

Komunikacija je namreč dvosmeren proces in odpor na eni strani težko sproži kaj drugega kot še večji odpor na drugi. Ali po kmečko – brez dialoga bo večjo korist za živali, ki jim je zakon pravzraprav namenjen, težko doseči.

Izvajajo tudi javno službo in samo za to javno službo je mogoč nadzor javnosti preko zakonodaje o informacijah javnega značaja.

Kako tudi? Zavetišče izvaja javno službo zavetišča. Katero pa še? Govorimo o zavetišču in ne pravnem subjektu, katerega dejavnost je lahko tudi zavetišče. Druge dejavnosti za katere je pravni subjekt registiran, nimajo tukaj nobene zveze, če za te dejavnosti ne prejema javnih sredstev. Nisem mešala prav ničesar in pišem o pravici javnosti do nadzora nad porabo javnih sredstev pri izvajanju javnih služb.

Moje mnenje je še, da mora v izogib zlorabam tudi nad donacijami (katerimikoli, z zavetišči nima to nič več zveze kot s komerkoli drugim) nekdo imet pristojnost izvajanja nadzora, pa ne vem kdo in menim, da to ne sodi v zakon o zaščiti živali, kar sem napisala že mislim da v prvem postu. Gre za nadzor nad pretokom denarja zaradi preprečevanja pranja denarja. 


Manjka še tisti del, ki govori o zaščiti osebnih podatkov. Se da najt na netu, kaj mora organ s temi podatki počet, če jih dokumentacija vsebuje, preden jih da v roke zainteresirani javnosti, in tega mu ni treba počet zastonj Wink
Ceniki so potrjeni in objavljeni na spletnih straneh zavetišč.

Za odgovore po telefonu ni potrebno prekrivat osebnih podatkov in uredba pravi, da so te informacije brezplačne. Pravim torej kaj piše v uredbi, kako to poteka v resnici z zavetišči ne vem.


Res je, da javnost mora imeti nadzor nad porabo javnih sredstev, vendar ne vem, v čem je sploh problem, če je bil zahtevek za vpogled ali kopije podan in se ve, da je stroške storitve treba plačat po uradnem in potrjenem ceniku?
Ali morda želiš povedat, da bi rada vpogled in kopije zastonj?

Kaj in koliko se pri posredovanju informacij javnega značaja lahko zaračunava, piše v uredbi, tudi kdaj je vpogled brezplačen. Ne bi vedela v čem je problem, nikjer nisem napisala, da želim kakšen vpogled ali kopije zastojn. Pravice do česarkoli so pač pravice, ki jih posameznik lahko izkoristi ali pa ne. Napisala pa sem, da včasih ni vse tako kot je videti in ni vse povezano le s plačilom kopij (oz. željo kako se plačilu izognit). 

Sicer pa bi bilo moje načelno mneje, da naj se z zavetišči ukvarjajo tisti, ki premorejo pravo mero znanja, razuma, sočutja, empatije in so brez posebno povdarjene tržne žilice. Meni je pač najbližji približek temu javni zavod (tudi z vidika nadzora), kar ne pomeni, da imam kogarkoli v želodcu. 
Logiran
natis
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.518


« Odgovor #254 : ponedeljek, 16.05.2011 : 16:06:55 »

king roy tako je ... to sem pa spustila Sad

-------------

sleepy ti si začela s tem ... jaz sem ti samo razložila razliko sp in doo, da boš vedela o čem jana piše. in prav ima.

....

s.p. ne more vzet kredita NA plačo, ker je nima, niti ne more vzet kredita ZA plačo iz istega razloga.

.....

pa o kakšnih javnih zavodih zdaj ... jana ti je naštela kot kakšni subjekti delujejo zavetišča... zopet mešaš jabolka in hruške.

.....

zavetišče JE pravni subjekt, saj drugače NE SME poslovat.

.....

kakšno pranje denarja??? a ti res misliš, da so donacije zavetiščom tako ogromne al kaj??

.....

Citat sleepy:
Sicer pa bi bilo moje načelno mneje, da naj se z zavetišči ukvarjajo tisti, ki premorejo pravo mero znanja, razuma, sočutja, empatije in so brez posebno povdarjene tržne žilice. Meni je pač najbližji približek temu javni zavod (tudi z vidika nadzora), kar ne pomeni, da imam kogarkoli v želodcu. 
konec citata

tole je pa tako ....
pravzaprav kdo pa lahko ustanovi javni zavod in kako javni zavod deluje?? ali nimaš pojma in ti je všeč samo naziv "JAVNI zavod"??
Logiran
Strani: 1 ... 12 13 14 15 16 [17] 18 19 20 21 22 ... 31   Gor
Natisni
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines