Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)

[moksa]

PS: se pa v predlogu končno predvideva zavetiščni prostor za mačke. Aleluja!

[moksa]

Ali pa mislita, da živim v popolni zmoti? Huh ...

Ja, seveda, kaj pa drugega  
Ko sem napisala, da se strinjam s Smetko, sem mislila na to, da pač vem, da obstaja folk, ki hoče no-kill zavetišča in so jih tudi pripravljeni imeti. Saj je gospa M bila en tak primer, ni vraga, da je edina (no, res ni edina).

[natis]

da se samo malo utaknem  

javna objava letnih poročil ...
pozabite ... društvo sicer pošlje na ajpes bilanco in pojasnila ampak to ni objavljeno. in verjemite, če se kdo iz tega kaj znajde ... brez, da vidiš knjige ne.

donacije ....
predvidevam, da so zavetišča društva .... Pojasnilo DURS

en velik drek je tole vse skupaj ... če pogledam samo z mojimi očmi ....

zakaj hudiča, se noben ne vtakne v šteparijo ....

[Jana]

natis - brzinsko pojasnilo:

V Sloveniji je trenutno registriranih 10 zavetišč za zapuščene živali.
- dve zavetišči za živali, ki ju upravljata dve lokalni društvi za zaščito živali: Zavetišče DVPMŽ Maribor in Obalno zavetišče za zapuščene živali;
- eno zavetišče, ki je organizirano kot del javnega zavoda, ki ga je ustanovila mestna občina: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana;
- sedem zavetišč v lasti in upravljanju zasebnikov: Zonzani (s.p.), Perun (s.p.), Oskar Vitovlje (zavod), Turk (k.d.), Horjul (s.p.), Meli (d.o.o.), Mala hiša (d.o.o.).
Več tukaj ...

Zakon o zaščiti živali dovoljuje donacije tudi gospodarskim družbam (33. člen) - KLIK

Pravilnik o pogojih za zavetišča za živali predvideva za vsa zavetišča (tudi tista, ki so v upravljanju gospodarskih družb) Svet zavetišča - (10. člen) - KLIK, ki nadzoruje delo zavetišča. Zaradi porabe javnih sredstev so informacije, ki se nanašajo na porabo teh sredstvev, dostopne javnosti po zakonodaji o informacijah javnega značaja.

[natis]

natis - brzinsko pojasnilo:

V Sloveniji je trenutno registriranih 10 zavetišč za zapuščene živali.
- dve zavetišči za živali, ki ju upravljata dve lokalni društvi za zaščito živali: Zavetišče DVPMŽ Maribor in Obalno zavetišče za zapuščene živali;
- eno zavetišče, ki je organizirano kot del javnega zavoda, ki ga je ustanovila mestna občina: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana;
- sedem zavetišč v lasti in upravljanju zasebnikov: Zonzani (s.p.), Perun (s.p.), Oskar Vitovlje (zavod), Turk (k.d.), Horjul (s.p.), Meli (d.o.o.), Mala hiša (d.o.o.).
Več tukaj ...

Zakon o zaščiti živali dovoljuje donacije tudi gospodarskim družbam (33. člen) - KLIK

Pravilnik o pogojih za zavetišča za živali predvideva za vsa zavetišča (tudi tista, ki so v upravljanju gospodarskih družb) Svet zavetišča - (10. člen) - KLIK, ki nadzoruje delo zavetišča. Zaradi porabe javnih sredstev so informacije, ki se nanašajo na porabo teh sredstvev dostopne javnosti po zakonodaji o informacijah javnega značaja.

uuu d.o.o. ... zanimivo ....

jasno mi je o donacijah gospodarskih družbam ....

svet zavetišča ja ... ne pa, da bo vsak brskal po knjigah ... pa verjemi, da se nekdo, ki nima pojma o računovodstvu iz teh podatkov ne bo znašel.


....

se strinjam da ni nič konkretnega (za marsikaj ne, ne samo za pse) ... jaz blondi bi pa še šteparje preganjala .... pa sem res blond ja   

[natis]

čakaj zdaj sem pa jest res blond ....

torej .... JAZ zalagam SVOJ denar in meni bo nekdo gledal, za kaj ga bom porabila?
ok donacije ... ampak tega enkrat zmanjka ....

[Jana]

Hehe, natis, ok, mal osnovnih info glede financiranja zavetišč:
- za najdene zapuščene živali je občina dolžna plačati zavetišču nekaj stroškov (na enem linku od prej je točno navedeno, kaj plačajo), vendar max. 30 dni, če žival ni prej oddana posvojiteljem,
- če žival 31. dan ni oddana posvojiteljem, je mogoča evtanazija (na stroške občine) ali oskrba na lastne stroške zavetišča vse do posvojitve (to je lahko že en teden kasneje, lahko pa leto, dve, tri ... kasneje).

Tukaj lahko pogledaš, koliko dni so že posamezne živali v Horjulu, tukaj pa, kako dolgo so bile v Horjulu od 1.4. naprej posvojene živali, tukaj pa posvojene med 1.1 in 31.3.2011. Piše pri vsaki živali. Odštej 30 dni, kolikor so za posamezno krile stroške občine, ostalo gre vse na račun zavetišča, če le-to deluje kot gospodarska družba. Nekoliko drugače je pri obeh zavetiščih v upravljanju društev, še nekoliko drugače pa pri Gmajnicah, ki so pod kapo MO Ljubljana in njegovega Zoo-ja.

Verjetno ti bo zdaj veliko bolj jasno, zakaj so potrebne donacije in zakaj se sploh vpikujem v njih.
Če veš, kam doniraš, nadzor ni potreben.
Za nekatere pa pride kakršenkoli nadzor v poštev, samo da se nadzira.

Pravijo, da se vse začne in konča pri denarju... Načeloma se strinjam, da je donacija »problem« tistega, ki jo daje in tistega, ki jo prejema, zna pa bit, da brez kontrole ne gre. Nisem ne pravnik in ne ekonomist in se mi ne sanja prav dosti kdo bi za tako kontrolo moral bit pristojen, mi je samo jasno, da nekdo pač že. Najmanj v izogib pranju denarja. Glede na akademski naziv in področje dela predlagateljice bi pa si mislila, da pač ve kdo.
Tudi ne vem kako je s pravnega vidika z namenom donacije, najbrž pa ni najbolj higienično donacijo podjetju-zavetšču namenjeno za oskrbo živali po pretečenem 30 dnevnem roku, porabit za kruh, tudi če mogoče pravno formalno to ni sporno. Stvar higiene.

Sleepy, sem neznansko presenečena, saj sem mislila, da veš, kako poteka poslovanje s.p.-ja, oz. vsaj to, da je denar v "eni denarnici" in ne v dveh, kot pri društvu, na primer . Torej, v eni denarnici je denar za kruh in za mačje brikete. Dokler se kupi oboje, ne more biti za nobenega donatorja nič sporno, ko pa se kupi kruh namesto briketov, čeprav ste donatorji donirali za brikete, te lahko začne zanimat, zakaj so bili briketi izpuščeni. Seveda, v kolikor si karkoli donirala. Če nisi, potem te to, da je bil kupljen kruh namesto briketov, nima kaj zanimat, v kolikor ne gre ob tem za evidentno nepravilnost pri oskrbi živali. Lahko je na primer prijatelj doniral žakelj mačje hrane, pa mački vseeno niso bili lačni.
Nepravilnost pri oskrbi živali v zavetišču prijavimo na VURS.
Kakšnih posebnih higienskih ukrepov pri tem po mojem mnenju ni potrebno izvajat.
Lahko se zgodi, da enkrat zmanjka za brikete, pa vodja zavetišča z denarjem od svoje plače namesto kruha kupi mačje brikete. Me zanima, če se ti zdi higienično, da se denar, ki je bil oseben denar (ne iz donacij) in namenjen preživetju vodje zavetišča, da za oskrbo mačk (nakup briketov), ker je pač tistega denarja za oskrbo zavetiških mačk zmanjkalo (recimo, da je mal suša pri donacijah)? Ali misliš, da je nehigienično samo "mešanje denarja" v obratni smeri? Je pa pri oceni take higieničnosti treba ločit delovanje s.p.-ja od delovanja društva, recimo.

Sicer pa - DURS je tisti, ki je zadolžen za kontrolo, nadzor, spremljanje, blablabla vsega, kar je povezano z denarjem in finančnimi papirji neke zasebne firme (tudi s.p.) in DURS je tisti, ki ima vpogled v vse papirje in v vsak euro. Za vedet kaj takega ni potreben noben akademski naslov.

Za nadziranje poslovanja društva (tudi donacij) so pa še nekateri drugi naslovi, eden od njih je nadzorni svet, drug pa skupščina društva, recimo. Pa vsekakor tudi javnost pri društvih, ki delujejo v javnem interesu (beri: dobijo denar od države - o tem piše tudi v veljavnem ZZZiv, in tudi v novem predlogu). Vodja društva pa mora imeti dve denarnici in za društveno mora biti v vsakem trenutku jasno, kaj in koliko je v njej in kam je šlo vse, kar ni več not.

Torej, mešanje delovanja in nadzora društev in s.p-jev ni zdravo, ker lahko povzroča osmešenje.

Ne glede na organizacijsko obliko zavetišč in ne glede na to kako to komu  ni všeč, spada dejavnost zavetišč med izvajanje javne službe. Nobeno od 10ih zavetišč ni komercialne narave, vsa izvajajo javno službo in so podvržena nadzoru javnosti povsem enako kot vsi ostali porabniki javnih financ. Eni se ukvarjajo s Kliničnim centrom, drugi z univerzami, tretji z zavetišči... Za urejene družbe to ni nič nenavadnega in ob ugotovljenih nepravilnostih v urejenih družbah odgovorni odstopajo. Pri nas se pa pač ne sme nikogar nič vprašat, čeprav so vprašanja povsem legalna in gre za javne finance, ker je zagotovo zadaj nek slab namen. Nismo vsi zdravniki, pa niti direktorji zdravstvenih domov, pa nas več al manj vse zanima kaj se v zdravstvu dogaja, če ne prej, pa ko se znajdemo nekje kot zaporedna številka na čakalnem seznamu.

Uf, tole je pa še huje, kot tisto glede denarnice s.p-ja.
Tako zelo se motiš, da se bolj ne bi mogla. V vsaki besedi zgornjega citata.
Vsa slovenska zavetišča, ki so v zasebni lasti, so povsem normalne komercialne gospodarske družbe, kot katerakoli druga firma, ki nima popolnoma nič z javnim denarjem. Torej, v nobenem primeru nimajo ničesar skupnega z nobenim zdravstvenim zavodom, z nobeno šolo ali vrtcem, kot tudi ne z nobeno s strani države ali lokalne skupnosti ustanovljeno javno firmo. Vsi po vrsti imajo poleg svojih drugih gospodarskih dejavnosti, ki nimajo prav nikakršnega opravka z javnim denarjem (veterina, trgovina, hotel za živali, pasja šola ...) tudi dovoljenja VURSa za opravljanje dejavnosti zavetišča za živali, ki je le del njihove celotne poslovne dejavnosti. Samo in izključno do informacij glede tega dela, torej dela, ki se nanaša na dejavnost zavetišča za živali, ima kakršnakoli javnost vpogled na podlagi zakonodaje, povezane z javnimi financami in informacijami javnega značaja. Do nobene druge informacije ali podatka nima nihče dostopa, kot ga nima do podatkov o moji firmi, o mojih poslovnih partnerjih ali o denarju v moji denarnici.

Od česa pa naj odstopi vodja zavetišča, ki je v njegovi lasti? Hm ... Namiguješ, da bi moral vodja zavetišča, ki je obenem lastnik zavetišča, odstopiti? Kam? In kdo lahko potem pride v njegovo bajto njegovo lastnino vodit in upravljat?

Kaj tebe zanima v zvezi s čakalno vrsto v vašem zdravstvenem domu, nima nič opraviti s tvojim firbcem, kaj se dogaja v eni od slovenskih privat firm. Še enkrat - dejavnost zavetišča za živali je le ena od poslovnih dejavnosti posameznega zavetišča, v katere se spuščaš. Lahko izveš tisto, kar si kot davkoplačevalka pomagala plačati. Nič drugega. Lahko prijaviš nepravilnosti, kar lahko storiš za katerokoli slovensko firmo. To se naredi pri ustrezni inšpekciji. Če gre za napake v poslovanju, so za to ene inšpekcije, če gre za neustrezno oskrbo živali, so druge, če gre za narobe zložene artikle na polici v štacuni, so tretje ...

Torej, Sleepy, lepo prosim, da se daš poučiti o tem, kaj je gospodarska družba in kaj je s.p., ter kaj je opravljanje javne službe zavetišča za živali. Morda bo potem kakšen podatek v javnosti nekoliko pravilnejši, ker tole, kar je v zgornjem citatu, je prava žalost. Očitno iz neznanja in nepoznavanja osnovnega poslovanja slovenskih zavetišč izhaja tudi cel kup nepravilnih tolmačenj, zavajanj in podobno.

Ok, če greva po butnglavsko: Xy privat firma (s.p., d.o.o. ...) se ukvarja s trgovino za živali in ima dovoljenje za opravljanja dejavnosti zavetišča za živali in pogodbe z xy občinami. Da ima dovoljenje, pomeni, da ima od VURSa požegnano ustreznost prostorov in vsega, kar za zavetišče predpisuje zakonodaja. V svoji trgovini posluje povsem tako, kot vsaka druga štacuna z artikli za živali, za kar rabi dovoljenje od ene druge ustanove - za svoj denar kupuje, z namenom zaslužka prodaja in si ustvarja profit, sam izbira poslovne partnerje ... Upam, da ne boš rekla, da zato, ker ima tudi dovoljenje za zavetišče in pogodbe z nekaj občinami, ne sme ustvarjati profita? Torej, štacuna laufa, zraven lovi zapuščene živali, jih oskrbuje v zavetišču, oddaja, plačuje račune in izstavlja račune občinam. Za zavetiško dejavnost in za podatke s tem v zvezi ima javnost pravico izvedeti tisto, kar je predvideno v zakonodaji o informacijah javnega značaja. Samo za to in za nič drugega. Za tisto, kar se dogaja v štacuni, te ne briga popolnoma nič. Te ne sme brigat in mešat vse v en koš je neodgovorno. Upam, da tudi v trgovini, v katero zahajaš, ne zahtevaš, da ti dajo na vpogled vse, kar se ti zdi, da bi rada vedela. In jih ne primerjaš z raznimi zdravstvenimi domovi, ter ne zahtevaš od direktorjev, da odstopijo. Lahko pa zahtevaš, da pride tržni inšpektor in ob ugotovitvi hude kršitve vzame dovoljenje opravljanja prodaje, pa boš morala hodit v drugo štacuno. Tako lahko v "opisanem" zavetišču stori VURS z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti zavetišča za živali, v kolikor ugotovi, da ne deluje v skladu z zakonodajo. Ampak, štacuna bo laufala še naprej, pesjaki bodo tudi stali, žal pa prazni, ker ne boš mogla nastavit novega vodje, ker ne verjamem, da ti bo kateri od lastnikov slovenskih zavetišč dovolil, da tako ali drugače šariš po njegovi lastnini. Saj menda ne misliš, da je objekt, v katerem je recimo zavetišče Zonzani, javna lastnina? In da lahko prideš tja, pa rečeš, da zahtevaš odstop gospe Lenkove? Upam, da ne.

Še enkrat - edine informacije, ki jih lahko zahtevaš, so tiste, ki se nanašajo na javni denar, oz. tisto, kar spada pod dejavnost zavetišča in je predmet informacij javnega značaja. Upam, da je jasno, da se "javno" ne nanaša na nič drugega, kot na tisto, kar je v resnici "javno".

Enako je s poročili in raznimi glasbenimi željami raznih Svetov. Svet lahko govori, razpravlja, grunta, zahteva ... samo in izključno tisto, kar se tiče javnega denarja in javnega delovanja firme - torej zavetišča. Bluzijo pa razni "svetniki" vse sorte. Kot je videti, gre tudi tam za neznanje in nepoznavanje funkcije, ki bi naj jo opravljali. Nič novega, saj tudi veliko občinskih predstavnikov v Svetih ne ve dobro, kaj naj bi tam počeli.

VURS je tisti, ki odreja pogoje, ki izvaja nadzor, ki omejuje število v posameznem zavetišču glede na razpoložljiv prostor, ki "nekaj dovoljuje" glede na trenutno število živali v zavetišču, ali pa predpisuje, da je potrebno to število zmanjšati, ali pa ustaviti dotok novih živali in podobno. To nisva midve.
V zasebnem zavetišču je lastnik edini, ki ima pravico povedat, kaj se bo zgodilo 31. dan s posamezno živaljo. Samo on in nihče drug. Lahko mu midve pomagava, da se bo lažje odločil in mu ponudiva pomoč v denarju ali materialu, lahko seveda žival 31. dan tudi trajno posvojiva. Lahko se mu klanjava, če na svoje stroške obdrži žival pri življenju. Nimava pa nikakršne pravice reči, da MORA skrbet za žival na svoje stroške naprej. Res prav nikakršne. Tudi v denarnico mu nimava pravice gledat, razen za tisti denar, ki sva ga dale midve osebno in vprašava lahko po zakonsko določeni poti, kakšne so cifre od ... do ... ali za kakšno konkretno žival. Še manj mu imava pravico srat po glavi, da je pacek, če 31. dan evtanazira žival. Taki sralci imajo možnost trajno posvojiti živali sami. Do številke 5, seveda. Lahko se pa tudi začnemo (ok, začnete, ker sama nimam težav s komunikacijo) pogovarjati z zavetišči na kulturnejši način. Morda se celo kdo (po študiranju, kaj neka firma sploh je) odpravi na obisk in ogled kakšnega od zavetišč, ki ga ima zdaj tako globoko v želodcu in o katerega delovanju ne ve ničesar drugega kot to, da obstaja in da vsaka Franckina soseda ve več povedat o njem.
Sleepy, si že bila v Zonzaniju, Meliju, Mali hiši, Vitovljah, pri Turku?

Obračunavanje s sceno, ki si sicer povsem legalno prizadeva za kontrolo, pa ji to ni vedno omogočeno (kar niti ni vedno legalno), za izboljšanje stanja na področju zaščite živali ne bo ravno koristno in preventive ne bo povečalo. Zaradi tega ne bo v zavetišču niti ena žival manj.
Vsaka kurativa zahteva sredstva, in če je predpisana kot izvajanje javne službe, potem zahteva javna sredstva. Z javnimi sredstvi nujno sledi nadzor javnosti, pa če je komu to všeč ali ne. Dokler bo bistvo problema kdo bo zasedel prestol in osvojil ljudska srca, bodo zahteve po kontroli vedno večje, izogibanje plačilom vedno večjih računov prav tako, samo zapuščene živali bodo vedno na slabšem.
Btw. Tudi če je pes čipiran in torej lahko s prstom pokažeš na lastnika, to ne zagotavlja nujno plačila računov. Ker če lastniku psa ni kaj vzeti, potem mu pač ni kaj vzeti, stroški in pes pa so. Bi torej znalo bit, da lahko lastniku zavetišča čipiran pes naredi več stroškov kot nečipiran, kar velja tudi za tiste, ki hočejo v zavetišče oddat svoje pse.

O legalnosti prizadevanja za kontrolo nad tistim, kar nimaš pravice kontrolirat, si povedala že v zgornjem citatu vse, zato je brez smisla, da komentiram. Da misli večina "scene" tako kot si zgoraj zapisala, pa je tudi več kot jasno. Znamo brat.

O tem, da sceni ni vedno zakonito omogočeno ... Hm ... Je kdo dolžan kaj storiti zastonj? Ni. Tudi ti ne. Nobenih zakonskih osnov ni za to, da bi nekdo moral dati kakršenkoli podatek, katerega dajanje mu ne nalaga zakon. Smo rekli - javne finance - javni podatki - do teh podatkov lahko prideš po veljavnih cenikih. Še enkrat - slovenska zasebna zavetišča niso javne firme, temveč zasebne firme. Nič jim ni treba delat zastonj, kot nič ne delajo zastonj javne firme, razen tistega, kar jim narekuje zakon. Tudi kopijo na upravni enoti plačaš. Tudi dohtarja in sestro v ambulanti plačaš, le odtegnejo ti prej, preden denar sploh vidiš. Na Upravni enoti so tam zaposleni za davkoplačevalski denar in gre najbrž čas za kopiranje v čas službe. Zasebniku zastonj ni treba narediti ničesar. Če kaj želiš od njega, plačaš po ceniku. Občina ali država vodji zasebnega zavetišča ne daje plače, torej ni javni uslužbenec, ki bi lahko med službenim časom za stranke kopiral dokumente, ker bi to imel v opisu del in nalog. Je zasebnik, kateremu občina plača storitev, ki se imenuje "oskrba zapuščene živali". Torej, njegovo javno delo se nanaša na oskrbo živali in ne na brezplačno ustrežljivost do firbčnih strank, ki v resnici niso posvojitelji (delo s posvojitelji je namreč eno od del, za katere je zavetišče "plačano"), temveč bi radi mal pokukali v njegovo javno poslovanje. Hm ..., ne smemo vsega gledati s stališča lastnega delovnega mesta samo zato, ker drugih delovnih mest ne poznamo.

Če je pes čipiran, lahko država zagotavlja tudi plačilo računov, če to hoče (lahko bereš tudi: če bi se komu dalo s tem ukvarjat in ne z zasedanjem prestolov in kukanjem za cifro donacij). Način izterjave prometnih kazni je dodelan do konca. Tudi sistem plačila RTV prispevkov, da o ostalih davkih "navadnih ljudi" ne govorim. In? Kakšna je razlika med dolgom za RTV in dolgom, ki ga je povzročil moj pes in je oskrba tega mojega psa naložena zavetišču kot javna služba? Eh, ja ... RTV hiša je javni firma. Pa Policija je državna. Zavetišče je pa en privatnik. To bo najbrž. Se ni za igrat s takimi idejami, ker bodo z boljšo izterljivostjo lastniki zavetišč imeli še več denarja in še višje cifre v bilancah, torej še več razlogov bo za "kukanje". To bo. Le kako se tega noben kukalec v privat zavetišča še ni lotil. Jao.

Pa še ena reč je, ki se jo rado pozablja. Zavetišča so le posledica nekega stanja. So kurativa. Z uspešnejšo preventivo, bi kup težav in potreb in želja po kontroli izginil.

Res misliš, da pozabljamo na preventivo? In da ne vemo, posledica česa so zavetišča? Se bojim, da je večina (s tabo vred?) pozabila na preventivo zato, ker si daje tolk opravka z drugimi stvarmi. Jaz se trudim s preventivo že dolgo vrsto let, vendar ne s tako, katere implementacija tukaj in zdaj ni mogoča. Če pogledaš po portalu mal levo in mal desno, boš morda celo opazila kaj več od živalovarstvenih tem, v katere se oglašaš.
Ti pa se ukvarjaš ... s čim? Z napačnimi predstavami o organiziranosti slovenskih zavetišč?

Nekaterim velika preventiva ne bi bila preveč všeč, ker bi jim lahko zmanjkalo mušterij za "reševanje" ali za "kukanje". Osebno se ne nadejam usihanja želja po kontroli, ker le-te ne izvirajo iz resnične potrebe po kontroliranju česarkoli. V glavnem so osebne narave oz. sproducirane po načelu Francke in transformatorja (mimgrede - Smetka, hvala za tale dva )
Če pogledava konkretno tvojo željo po kontroli zavetišč in javnega v njih - izvira iz neznanja in nepoznavanja in se širi po načelu pravkar omenjenih dveh - po tvoje: zavetišče je javno, enako kot zdravstveni dom in ker lahko po TV spremljam, kako nadzorujejo (oz. naj bi) zdravstveni dom, seveda lahko nadziram tudi zavetišče. Ouje.

Si mislim, da je namen Zakona o zaščiti živali prav to – zaščita dobrobiti in pravic (ali pa vsaj pravno varstvo) živali, odgovornost zanje in predpis sankcij za kršitelje. Nadzor, ki je nujen, verjetno sodi v kakšen drug zakon.
Stvari so ponavadi večplastne, odvisne od zornega kota s katerega se jih opazuje (ocenjuje). Ni treba vedno zviška gledat na vse, kar prihaja z druge (neprave?) strani. Tudi vse ideje »prave« strani niso vedno občekoristne, sprejemljive, všečne... (vstavi poljubno). Zato pa so javne razprave in podobne reči, da se v »bazen« prispeva čim več idej in ven pobere najboljše ne glede na to s katere strani predlog prihaja.
Najlažje je tipično slovensko ne naredit nič in potem spluvat kar naredi kdo drug. Predlog je spisan (svojo delovno skupino si lahko omisli vsak in pripravi nov, boljši predlog), na predlagam.vladi je odprta razpava. Svoje pripombe lahko poda vsak, ki se tam ragistrira. Nenazadnje je bila konec novembra 2011 odprta javna razprava o spremembi ZZZiv.

O pravih in napačnih straneh se sicer lahko razpišeš, vendar te bom, razen tegale, poskušala ignorirati. Meni je to, da ne veš, kakšna je razlika med s.p. in zdravstvenim domom, dovolj. Za oceno o občekoristnosti je treba vedeti kaj več od tistih, ki širijo novico o Francki. Predvsem poznati zadeve, o katerih dajemo ocene. Koristne ali nekoristne. Da le ocenjujemo stvari take, kot v resnici so in ne take, kot bi jih želeli, da so.

Priznam, da raje tipično slovensko ne naredim nič, dokler o zadevah ne vem dovolj in sem, za razliko od nekaterih, tiho, informacije pa širim okrog šele potem, ko mi je jasno, o čem pišem ali govorim. Vmesni čas, ko se ti zdi, da ne naredim nič, porabim za izobraževanje iz vseh mogočih vidikov o stvareh, o katerih bo tekla beseda. Pogosto pred pisanjem prosim poznavalce za razlago posameznih segmentov celote in sprašujem ter raziskujem tako dolgo, da mi je vsaka podrobnost jasna. In potem si dovolim spljuvat nekaj, za kar vem, da ne pije vode. Za razliko od nekaterih, ki pljuvate, pa ne veste, kaj je levo in kaj desno (kot zgoraj, recimo). Saj nama je obema jasno, da si javno več kot enkrat pisala o tem, da v Sloveniji nobeno zavetišče ne bi smelo biti profitno in v lasti zasebnikov, temveč vsa organizirana kot neprofitna, če se prav spomnim naj bi bila v upravljanju društev. Hm ... Po zgoraj navedenem dvomim, da veš, o čem si pisala.
Sicer pa, kako veš, da nisem bila na začetku zraven? In kako veš, da do konca razprave ne bom podala svojih pripomb tudi tam ali morda kje drugje?

Niso bistvo vsega lastniki zavetišč in njihova sredstva, pač pa živali, ki zavetišča rabijo. Stvari morajo bit urejene na njim prijazen in optimalen način in ne zavetiščem. Zavetišča so le služba, zakoni in predpisi pa se sprejemajo na povsem neosebni ravni.

Se strinjam, zato je še manj jasno, zakaj se je potrebno tudi v zakonu, ki ni namenjen lastnikom zavetišč, predvsem pa v vsakdanjem življenju venomer ukvarjati s temi lastniki, kot da so jedro vsega zla, ki se dogaja pri nas z živalmi.

[SunnyDay]

Res koristno pisanje . Fajn bi bilo, da ga izpostaviš še na kakšnem drugem mestu (ja, vem, da že vse piše, pa ne enkrat ...).
Spodnji citat se mi zdi še posebno dobro izpostavit, ker skoraj vsak dan poslušam, kaj bi vse zavetišče moralo - seveda me najbolj moti, da je to iz ust tistih, ki delovanja ne poznajo niti od daleč in ki za to, kar zahtevajo (nadstandardno, nad 30 dni itd.), niso nikoli prispevali niti centa. Imajo pa veliko idej.

kako poteka poslovanje s.p.-ja - [...] da je denar v "eni denarnici" in ne v dveh, kot pri društvu, na primer . Torej, v eni denarnici je denar za kruh in za mačje brikete. Dokler se kupi oboje, ne more biti za nobenega donatorja nič sporno, ko pa se kupi kruh namesto briketov, čeprav ste donatorji donirali za brikete, te lahko začne zanimat, zakaj so bili briketi izpuščeni. Seveda, v kolikor si karkoli donirala. Če nisi, potem te to, da je bil kupljen kruh namesto briketov, nima kaj zanimat, v kolikor ne gre ob tem za evidentno nepravilnost pri oskrbi živali. Lahko je na primer prijatelj doniral žakelj mačje hrane, pa mački vseeno niso bili lačni.