o psih
pasme
galerija
forum
zaščita ivali
posvojite psa
Dobrodošel/la,
gost
. Prosim
prijavi
ali
registriraj
se.
četrtek, 21.11.2024 : 20:38:24
1 uro
1 dan
1 teden
1 mesec
vedno
Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
mojpes.net
|
aktualno
|
vroče teme
| Tema:
Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)
Strani:
1
...
22
23
24
25
26
[
27
]
28
29
30
31
Dol
« nazaj
naprej »
Avtor
Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010) (Prebrano 135836 krat)
0 članov in 19 gostov pregleduje to temo.
moksa
rad prihajam sem
Spol:
Sporočil: 1.901
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #390 :
torek, 10.07.2012 : 07:16:00 »
Citat: Jana , ponedeljek, 09.07.2012 : 21:33:36
Usmrtitev neobvladljivega psa je novost, ki dopolnjuje zakon predvsem iz razloga zelo pogostega problema slovenskih lastnikov psov, ki ugotovijo, da psa ne obvladajo več, ker je iz tega ali onega razloga postal agresiven, se pogosto vede napadalno do svojih skrbnikov oziroma članov družine, v kateri živi, ni pa še nikogar ugriznil, torej ne obstaja pravni razlog za imenovanje nevarnega psa. Novo besedilo torej dovoljuje usmrtitev takega psa pod pogojem, da lastnik vse opisano verjetno izkaže (z ustreznimi mnenji strokovnjakov itd.). Uradni veterinar tako lastniku z odločbo dovoli, da se pes na human način usmrti. Dejstvo, da je pes popadljiv namreč otežuje situacijo z vidika oddaje takšne živali v zavetišče. Obstoječ predpis dovoljuje samo predajo v zavetišče in posledično iskanje novega lastnika, kar pa je lahko v primeru, da gre za agresivnega psa, neetično.
Upam, da bo izjemoma zakonodajalec vsaj enkrat hudičevo dobro opredelil "ustrezna mnenja strokovnjakov" - v nasprotnem primeru gre pričakovati močan porast usmrtitev psov, ki čez noč postanejo "odveč".
Osebno bistvenega koraka naprej v novem predlogu ne vidim, le cel kup dodane šminke in fejst prekrivnega pudra.
Logiran
maja01
živim tukaj
Spol:
Sporočil: 3.095
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #391 :
torek, 10.07.2012 : 08:02:09 »
Meni se spremembe ne zdijo slabe, vecina je, vsaj "na papirju" videti dobrih. Kar me zalosti in se bolj jezi, je to, da je zakon se vedno, razen v parih alinejah, pisan samo za pse in macke.
Opozorili smo, svoje pripombe smo podali, so bojda dobre in strokovno utemeljene, ampak si jih lahko nekam vtaknemo, "ker je ze vse pripravljeno" ...
Logiran
Lanabela
živim tukaj
Sporočil: 4.474
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #392 :
torek, 10.07.2012 : 13:35:31 »
Maja, bodo pa za drugič. Saj kar naprej nekaj spreminjajo. Meni se na prvi uč sploh ne zdi slabo. Edino to me jezi, ker prio nas ne znajo prav nobenega zakona več spremeniti po redni poti, vse gre po nekih hitrih in izrednioh postopkih, kot da smo v vojni.
Logiran
moksa
rad prihajam sem
Spol:
Sporočil: 1.901
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #393 :
torek, 10.07.2012 : 14:54:59 »
Meni se še vedno ne zdi dovolj. No, saj ne bo nikoli dovolj, ampak...par stvari bi se še dalo popraviti. Tako, na prvi pogled, vsaj naslednje:
citat
10. člen ZZZiv-UPB2
Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam, mlajšim od 16 let, brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.
OBRAZLOŽITEV:
Prvi odstavek spremenjenega 10. člen zakona odgovarja na zahteve civilne družbe, ki je v času sprememb zakona pogosto zahtevala prepoved lastništva živali obsojenim mučiteljem. Predlog uvaja evidenco oseb. pravnomočno obsojenih zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, tem osebam pa prepoveduje biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe. Predlagani način je po mnenju predlagateljev kompromis in edini možen način za delno uresničitev zahteve civilne družbe, saj je hkrati z zaščito živali treba s predpisom upoštevati načela temeljnih človekovih pravic.
konec citata
Ponovno se neka temeljna človekova pravica (posedovanje???) postavi pred dobrobitjo živali. Po nekaj letih se namreč iz registra kaznivih dejanj (ali kaj že) izbriše pravnomočna obsodba, ostaja pa DEJSTVO, da je nek osebek nekoč neko živo bitje mučil – sprejemljiveje bi bilo, da bi se takemu osebku doživljenjsko prepovedalo lastništvo živali.
Nesmiselno se mi zdi tudi odprava pisne privolitve staršev pri nakupu živali, neodprava uporabe živali v cirkusih...Pri nedovoljenih dejanjih oz. obnašanjih manjka ogromno takih, ki se vsako minuto dogajajo v hlevih in klavnicah - najbolj ciničen se mi zdi stavek
" v klavnici morata biti zagotovljena zaščita živali, namenjenih za zakol, in preprečevanje vsakega razburjenja in trpljenja živali, ki se jim je mogoče izogniti"
- v bistvu ne storimo niti koraka naprej, kar se rejnih živali tiče.
Izredno sporna se mi zdi že omenjena točka, ki obravnava evtanazijo živali zaradi "neobvladljivosti" - kdo in kako jo bo strokovno potrdil? Ali gre samo za podelitev pravne podlage obstoječim primerom take prakse v duhu "administrativne razbremenitve"?
Govora je tudi o novih pravicah in nalogah pristojnih inšpektorjev - mislijo njihovo število povečati? Jih mislijo dodatno izobraziti? Kako si to sploh zamišljajo pred teh predpostavk?
Nekaj še pogrešam: a je po novem predlogu žival še vedno zgolj človekova lastnina ali se ji priznava kaj več od tega?
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
Spol:
Sporočil: 29.418
Sijejo zvezdice na nebu ...
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #394 :
torek, 10.07.2012 : 15:13:32 »
Se tudi jaz strinjam, da še mnogo manjka, da bo tole optimalno ...
Grem mal analizirat
Nekaj meni najbolj udarnih rešitev, ki še vedno niso čisto optimalne, so pa vsekakor korak naprej:
5. člen
7. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
8. Nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival iz prejšnje točke, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:
– službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;
– psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom;
- psi, katerih ugriz je posledica ravnanja s psom med veterinarskimi posegi
.
- psi, ki ob prvem ugrizu še niso dopolnili 9 mesecev starosti, datum rojstva psa pa je bil vnesen v centralni register psov že pred ugrizom
25. Ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice.
Končno se bodo ugrizi pri veterinarjih in mladiči obravnavali nekoliko drugače. Seveda, ob predpostavki, da je 'nevaren' mladič že prej obstajal v evidencah. Pa napad/ugriz je zdaj definiran.
Pa tole
15. člen
Prepovedana ravnanja so:
- dejavnost prodaje psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti.
V obrazložitvi so napisali:
V dvajseti alinei se ureja prepoved dejavnosti trgovanja s psi in mačkami, ki ne prihajajo iz lastne reje. Gre za ukrep, ki bo pripomogel k preprečevanju preprodaje pasjih mladičev z neznanim poreklom ali iz vprašljivih rej. Ta problem je v Republiki Sloveniji zelo velik.
...
Dopušča pa izjemo, in sicer uporabo trgovanja z mladiči psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne reje nosilca dejavnosti.
Tole jaz razumem: Celjski magnat, ki ima registrirano dejavnost, bo še vedno lahko posloval (žal), ne bodo pa mogli tega več počet vsi tisti, ki preprodajajo na črno, torej se bo dalo prijavljat vse živo z bolhe in upati, da bo inšpekcija ukrepala (ne samo na podlagi tega člena, temveč tudi na podlagi 6. člena).
6. člen
...
Pristojna veterinarska organizacija mora podatke iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov v roku treh delovnih dni od prejema obvestila.
Ob prijavi psa mora pristojna veterinarska organizacija vnesti v centralni register psov podatke o psu,
izvoru psa
, podatek o tem,
ali je pes namenjen za razmnoževanje
, in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa
, za službene pse pa tudi podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa.
...
Izvor psa je informacija o materi psa (številka mikročipa ali druge označitve)
, če je ta podatek znan in je bil pes skoten na ozemlju Republike Slovenije. Kadar gre za trgovanje ali uvoz psa, se podatek o izvoru psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor šteje zavetišče.
V obrazložitvi je tole:
Izvor psa je še ena novost, ki jo uvaja zakon v tem predlogu. Gre za ukrep, ki bo pomagal preprečiti goljufije na področju prometa s psi.
Podatek o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje, predstavlja nekaj možnosti za ukrepanje na več področjih. Z zbiranjem teh podatkov je bolje omogočeno izvajanje 11. člena zakona, ki določa, da mora skrbnik hišne živali, ki ni predvidena za razplod, tega preprečiti.
Tole se meni bere takole:
* Če boš psa vzel pri sosedih (tudi pri šteparjih nerodovniških ...), bo treba ob vpisu dat podatek o čipu psice matere. S tem bi se dalo kontrolirati tudi pogostnost legel posamezne psice. Upam, da bodo dodatki v CRP tudi to omogočali. Ok, še vedno bo možnost, da da prodajalec št. čipa kakšne psice, ki še ni imela legla, bi pa to zahtevalo od njih mal študiranja in mahinacij. Bojim se sicer, da bodo kar naenkrat skoraj vse psice v Slo za razplod, hm ...
* Če boš našel nečipiranega psa (tole je recimo za vse tiste, ki pozivajo k neoddajanju najdenih psov v zavetišča) in ga ne boš oddal v zavetišče, boš imel problem, ker ga ne bo mogoče vpisati v CRP, ker pač nimaš podatka o materi, prav tako ne papirja iz zavetišča in ne uvoznih dokumentov. Torej ti ostane, da psa ne označiš (in ne cepiš), ali pa se poslužiš katere od goljufij z 'namišljenimi' materami, kar pa bi šlo morda le na krajši rok.
* Šverc iz tujine bo otežkočen, še vedno pa ostajajo na voljo goljufije 'z nadomestnimi mamami' ali spuščanje psov na območjih določenih slovenskih zavetišč ...
Tole bo zanimivo spremljati, da vidimo, kako se bodo na VURS-u zadev lotili v praksi. Kot pravim, zame je podatek o mami, ki mora biti pri vpisu znan (ali drug ustrezen papir), velik korak naprej, ki daje podlage za vse sorte, ne samo za tisto, kar so navedli v obrazložitvi.
Malo mi je tricky tole
'ali je pes namenjen za razmnoževanje'
. Bomo videli, kako bo zadeva izgledala v praksi in kakšne mahinacije vse si bodo ljudje zmislili sproti.
V prvem odstavku 15. člena se v prvi alinei besedilo »spolna zloraba živali« nadomesti z besedilom »spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb;«.
Obrazložitev:
V 15. členu se namesto »spolne zlorabe« prepove vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb. Ta sprememba je predlagana predvsem zaradi večje jasnosti in lažjega morebitnega izvajanja predpisa. Spolna zloraba je namreč po logiki stvari spolni odnos brez privolitve, kar je v primeru odnosa med človekom in živaljo nesmiselna dikcija. Obstoječ predpis je torej pomanjkljiv in bi lahko povzročal težave pri morebitnem izvajanju. Novi predlog s tega vidika ne dopušča dvoma, saj je prepovedano kakršno koli spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb.
Tole je samo za pozdravit v upanju, da se bodo zadeve tudi dokazovale lažje.
9. člen
V prvem odstavku 20. člena se na koncu pete alinee pika nadomesti s podpičjem in za peto alineo doda šesta alinea, ki se glasi:
»-
skrajšanje enega uhlja za največ 1/4 pri mački, ki živi prosto v okolju
, izvedeno zaradi označitve sterilizirane oziroma kastrirane živali pod pogojem, da je poseg opravljen v stanju popolne anestezije.«.
V drugem odstavku se v peti alinei
črta besedilo »mladičem pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi
, ter psom,«.
Kul, prostoživeče mačke se lahko označuje z rezanjem uhljev.
Me pa firbec matra, kaj pravijo na KZS na popolno prepoved rezanja repov, glede na to, da so vse te mesece baje aktivno sodelovali pri pripravi teh sprememb.
15. člen
10.uradni veterinar na podlagi prijave lastnika psa ugotovi, da je pes neobvladljiv in kaže ponavljajoče znake napadalnega vedenja do ljudi, prijavitelj pa to verjetno izkaže;
Razlaga:
Usmrtitev neobvladljivega psa je novost, ki dopolnjuje zakon predvsem iz razloga zelo pogostega problema slovenskih lastnikov psov, ki ugotovijo, da psa ne obvladajo več, ker je iz tega ali onega razloga postal agresiven, se pogosto vede napadalno do svojih skrbnikov oziroma članov družine, v kateri živi, ni pa še nikogar ugriznil, torej ne obstaja pravni razlog za imenovanje nevarnega psa. Novo besedilo torej dovoljuje usmrtitev takega psa pod pogojem, da lastnik vse opisano verjetno izkaže (z ustreznimi mnenji strokovnjakov itd.). Uradni veterinar tako lastniku z odločbo dovoli, da se pes na human način usmrti. Dejstvo, da je pes popadljiv namreč otežuje situacijo z vidika oddaje takšne živali v zavetišče. Obstoječ predpis dovoljuje samo predajo v zavetišče in posledično iskanje novega lastnika, kar pa je lahko v primeru, da gre za agresivnega psa, neetično.
Končno ne bo več na zavetiška pleča preloženo breme za neustrezno vzgojo psov s strani lastnikov, temveč bo to počel nekdo drug. Dejstvo je, da bodo tole morali delati inšpektorji in ne kar vsak zakoten vet na prošnjo lastnika.
Nalogo raznih aktivistov jaz zdaj še bolj kot kdajkoli prej vidim v širjenju preventive. Žal z njihovih strani le redko slišimo o odgovornem nakupu in odgovornem lastništvu (kamor spada tudi vzgoja in šolanje), beremo pa veliko o preganjanju vseh, ki psa niso uspeli porihtat, ali ga ne uspejo shendlat. Do zdaj so bila zavetišča tista, ki so take pse morala sprejemat, pa tudi živet s tem in z dejstvom, da je pogosto zelo težko najt posvojitelja takemu psu, kot tudi prevzet odgovornost, da bo kdaj v novem domu storil kaj narobe. Če se uporabi člen o evtanaziji, pa so itak najslabši od najslabših. Zdaj se bodo s tem ukvarjali na VURSu.
31.a člen
Občina lahko z odlokom predpiše občinsko takso
za:
- zagotavljanje izvajanja skrbi za zapuščene živali;
- promocijo odgovornega lastništva živali;
- druge dejavnosti v zvezi z dobrobitjo hišnih in zapuščenih živali;
- izvajanje nalog občinskega redarstva po tem zakonu.
Za namen izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka lahko pooblaščena uradna oseba občine pridobi podatke iz centralnega registra psov, vključno z osebnimi podatki.
Ajajaj, prva alineja je brca v lastna jajca, druge tri so ok in lahko takse služijo za to, da se vzpostavi red. Žal tisti, ki je očitno zadevo prvi nesel na krožnik občinarjem, nima povsem jasne slike, kaj je sploh predlagal. Se bojim, da bodo občinarji najprej pokrivali prvo alinejo, potem pa, če bo kaj ostalo, še kakšno naprej.
34. člen
Društvo
, ki deluje na področju zaščite živali,
mora za pridobitev statusa društva,ki deluje v javnem interesu
, poleg splošnih pogojev po zakonu, ki ureja društva,
izpolnjevati tudi
naslednje posebne
pogoje
:
- delovanje društva je v skladu s cilji tega zakona, kar izkaže s sprejetim statutom društva;
-
zoper društvo in njegove člane v zadnjih dveh letih ni bila pravnomočno izrečena sankcija v zvezi s kršitvami tega zakona ali zakona o inšpekcijskem nadzoru v zvezi s postopki na področju zaščite živali;
- člani, ki aktivno delujejo na področju zaščite živali, so se udeležili usposabljanja s področja obnašanja in dobrobiti živali ter predpisov o zaščiti živali po programu, ki ga odobri VURS.
Dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravljajo društva iz prejšnjega odstavka, so:
- promoviranje odgovornega lastništva živali;
- svetovanje skrbnikom živali;
- organiziranje izobraževanj na področju dobrobiti živali;
- sodelovanje z zavetišči za zapuščene živali;
- opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.
Razlaga:
Ker pa je področje skrbi za živali pogosto podvrženo laičnemu in ljubiteljskemu tolmačenju zahtev za zagotavljanje dobrobiti živali, prihaja tudi do nesporazumov glede učinkovitosti uradnih organov nadzora pri izvajanju te zakonodaje. Nevladne organizacije, ki skrbijo za visoko raven znanja svojih članov o dobrobiti živali in njihovo dobro usposobljenost, lahko veliko pripomorejo k razvoju odgovornega odnosa javnosti do živali.
Se kar strinjam, da morajo aktivisti poznat marsikaj, tudi zakonodajo in postopke, če želijo drugim tupit, kaj je pri oskrbi živali prav in kaj ne, pa tudi če želijo dajati nasvete, kako ukrepat, ko do nepravilnosti pride. Torej, društva bodo morala na VURS-u izobraževat svoje člane, če bodo želela imet status in dobit javni denar. Kul, če bodo izobraževanja konkretna.
Kul je tudi drugi odstavek, kjer je navedeno, kaj so naloge društev v javnem interesu in med temi nalogami ni dejavnosti zavetišč (tudi posredno ne), temveč je sodelovanje z zavetišči.
38. člen
Pri ministrstvu se ustanovi strokovni
svet za zaščito živali, sestavljen iz
priznanih strokovnjakov veterinarske, medicinske, biološke, farmacevtske in zootehnične stroke
ter predstavnikov društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali
. Število članov ter sestavo strokovnega sveta določi minister.
Kul.
42. člen
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na prvi odstavek tega člena nadzorstvo nad izvajanjem določb tretjega odstavka 11. člena tega zakona opravljajo policija in občinska redarstva.«
Kul. Gre namreč za nadziranje, ali je v javnosti pes privezan ali ne. Nekaj dodatnih nalog jim bodo dali tudi občinski odloki - pobiranje kakcev in podobno.
43. člen
- odvzeti in
prepovedati posedovanje živali
osebi, ki je pravnomočno obsojena zaradi mučenja živali, do izbrisa obsodbe.
Z odvzetimi živalmi se ravna v skladu s tretjo alineo tega člena, pri čemer se rejne živali trajno odvzamejo;
-
prepovedati nastop živali
na razstavi, tekmovanju, prireditvi, snemanju ali predstavi zaradi zaščite dobrobiti živali.
Fajn. Treba pa bo najprej priti do pravnomočnih obsodb. Najbrž bo veljalo tole samo za naprej, bi pa verjetno moralo tudi za nazaj. Najbolj znana gojiteljica ima v isti sapi polnomočno obsodbo in cel kup psov, celo uradno dovoljenje za gojitev.
43.a člen
Pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojni inšpektor v postopku po tem zakonu, ne zadrži njene izvršitve.
...
Ok, so predvidene izjeme, vendar ne v ključnih alinejah.
Še mnogo manjka, da bo tipi top, vendar je vseeno tole bolje kot nič, pa upam si reči, da bolje, kot tisto, za kar se je predlani zbiralo podpise.
Logiran
Jana
>>naš živalski svet<<
moksa
rad prihajam sem
Spol:
Sporočil: 1.901
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #395 :
torek, 10.07.2012 : 15:15:58 »
Mogoče sem spregledala, ampak kdo so avtorji tega predloga?
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
Spol:
Sporočil: 29.418
Sijejo zvezdice na nebu ...
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #396 :
torek, 10.07.2012 : 15:18:28 »
Citat: Jana , ponedeljek, 09.07.2012 : 19:23:02
Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
- dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica Veterinarske uprave Republike Slovenije;
- mag. Mitja Šedlbauer, višji svetovalec.
Logiran
Jana
>>naš živalski svet<<
moksa
rad prihajam sem
Spol:
Sporočil: 1.901
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #397 :
torek, 10.07.2012 : 15:21:38 »
Itak, da sem spregledala, mona jst...
Tenks!
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
Spol:
Sporočil: 29.418
Sijejo zvezdice na nebu ...
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #398 :
torek, 10.07.2012 : 15:32:45 »
maja01, a imaš kakšne podatke, da bi bilo mogoče še v DZ dat kakšno pobudo za dopolnitve tega predloga? Recimo našuhtat kakšnega poslanca v matičnem delovnem telesu ali kar predsednika DZ ...?
Ker tole bo šele prišlo v parlamentarni proceduri na dnevni red.
Predlagatelj predlaga:
obravnavo predloga zakona po
nujnem oziroma skrajšanem postopku
v Državnem zboru RS
Skrajšani postopek:
Predlagatelj zakona lahko predlaga, naj državni zbor obravnava predlog zakona v skrajšanem postopku. To je možno, če gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali pravom EU, spremembe in dopolnitve v zvezi z odločitvami ustavnega sodišča. O skrajšanem postopku odloči kolegij predsednika državnega zbora. V skrajšanem postopku se ne opravi splošna razprava, predlog zakona se dodeli matičnemu delovnemu telesu, v državnem zboru pa se združita druga in tretja obravnava predloga zakona in se izvedeta na isti seji.
Nujni postopek:
Vlada lahko predlaga sprejem zakona po nujnem postopku, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Postopek se opravi enako kot skrajšani, vendar ne veljajo pravila glede rokov in obličnosti, kot sicer za zakonodajni postopek.
vir
KLIK
(.doc)
, kjer se da prebrati tudi vse o drugi in tretji obravnavi predloga zakona.
Logiran
Jana
>>naš živalski svet<<
rava
živim tukaj
Sporočil: 3.641
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #399 :
torek, 10.07.2012 : 15:54:31 »
jaz se občasno ukvarjam s kakimi mački in v teh predlogih ne vidim nobene pozitivne spremembe, vendar pa močno upam, da se motim.
1. občine so suhe, nočejo/ne morejo plačevat s/k prostoživečk oz. se vadijo na vse mogoče načine. nov predlog zakona tega problema z ničemer ne odpravlja. s/k bodo očitno v kratkem v celoti padle na ramena zavetišč in prostovoljcev.
2. za nadzor je pristojna inšpekcija vursa, ki pa ji ena mačja kolonija dol visi. tudi če ji kolonija ne visi dol, je menda lastništvo mačk v praksi nemogoče dokazovati in zadeve padejo na sodiščih. zato se lastniki, ki mačke neobremenjeno producirajo in mečejo stran, ne sankcionirajo. za inšpekcijo je recimo dovolj obljuba, da bo mačka sterilizirana, realizacije se ne preverja, kaj šele da bi se tovrstno početje sankcioniralo.
3. kakovosti storitev pogodbenih šintarjev nihče ne preverja, zaradi česar se v kontekstu zmanjševanja stroškov izvajajo evtanazije na živo ipd. pred dobrim mesecem mi je pogodbeni veterinar (v nadaljnjem besedilu: prasec) hotel evtanazirat ubogega povoženega do konca prestrašenega reveža prostoživečkota tako, da ga spusti v ambulanti, ujame z zanko, zveže in mu da injekcijo - vse to zato, ker pri evtanaziji lahko maček skoči do stropa.
nov predlog ne rešuje nobenega od teh problemov.
kazni bi morale kasirati občine in iz tega potem financirati oskrbo zapuščenih živali.
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
Spol:
Sporočil: 29.418
Sijejo zvezdice na nebu ...
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #400 :
torek, 10.07.2012 : 18:00:09 »
Žal je za mačke res en klinc sprememb.
Takle zakon ne more zagotovit denarja, lahko samo pove, iz čigave malhe ga je treba jemat, o čemer pa je ta zakon jasen. Da se ne da ukrepat proti občinam, so krivi drugi zakoni in ne ZZZiv. Kolikor vem, se da ukrepat proti odgovornim osebam na občinah. S/k ne morejo past na zavetišča, ker je tudi zavetišče dolžno delat samo v okviru zakonodaje (vedno je na voljo 31. člen) in nikakor ni namesto občin dolžno financirati s/k. Lahko pa to počne, če želi, in tudi pozabi na 31. člen, če to želi. Glede na to, kakšna je situacija, bi morda vendarle že enkrat ne bilo slabo, ko bi se na mačjem področju sistem sesul in bi se začelo znova iskati realne rešitve in realne vire financiranja, ob čemer bi se veliko lažje in jasneje pokazalo tudi na izvor problema, ki pa nikakor ni ne v vursu in ne v zavetiščih. So pa tukaj 'prostovoljci' in 'javnost', ki pomagajo, da se zadeva ni rešila že zdavnaj prej in bodo pomagali, da se ne bo sistemsko rešila v prihodnje. In prostovoljci so zagotovo proti vsakršnemu sesutju sistema, kot so dejansko samo v teoriji za temeljito reševanje, v praksi pa z vsemi močmi vzdržujejo status quo.
Se strinjam, da je tole z nalaganjem ukrepov in s preverjanjem narejenega en velik križ. V letu 2012 ima VURS na zaščiti živali 13 inšpektorjev (
vir
). Glede na situacijo v državi je nerealno pričakovat več inšpektorjev, zato bi morda bilo treba iskat drugačne rešitve. Če veš za primer, da ni bil nadzorovan in se ni izvedel tako, kot je bilo v izreku, lahko morda na tvoje posredovanje naredijo nadzor. Ne vem, se pa rada postavim v realni čas in v realne razmere in nerada jodlam, da se nič ne da in da ne bo nikoli bolje. Zame je vsak mali korak vsaj nekaj. Običajno tisti, ki želijo vse nanenkrat, ostanejo brez vsega. Tako je bilo tudi ob MB.UNI predlogu.
To, da občine nikoli ne bodo imele dovolj denarja za poštimat vse živalovarstvene probleme, nam je najbrž vsem jasno. Ev. morda takrat, ko se bomo vsi lotili reševanja problemov z druge strani - pri vzrokih. Za kaj takega bo moral marsikdo kakšen kompromis sam s seboj sklenit, kar pa je v sedanji živalovarstveni situaciji po mojem mnenju nemogoče pričakovat.
Zame nov predlog rešuje nekaj problemov, ki so bili v bližnji ali nekoliko daljni preteklosti zelo problematični in ni bilo podlage v zakonih, da bi se dalo učinkovito ukrepat. Zdaj se bo ob podobnih primerih verjetno dalo. Nekaj je novosti, zame predvsem pomemben izvor psa (moralo bi biti še mnogo več za mačke in druge živali, pa žal ni, in upam, da bo v prihodnjih spremembah) in prepoved prodaje psov, ki ne izvirajo iz lastne vzreje. Pa prepoved posedovanja za obsojence z živalovarstvenega področja, rešitve pri splonih zlorabah in podobno. To so koraki naprej. Zagotovo. Da pa ni računati na jutrišnje izboljšanje razmer, mi je tudi povsem jasno.
Za mačje kolonije je mal več problemov kot dokazovanje lastništva. V največ primerih gre na terenu nekako takole: Hranimo okoliške mačke (z vednostjo ali brez, kako bi bilo bolj prav), dokler nam paše, ko pa gre zadeva mal čez (naš) rob, naj pa rešuje zadeve nekdo drug. Redko zasledimo, da bi se kdo organizirano ukvarjal s seznanjanjem prebivalstva o tem, kaj je kolonija mačk in kako gre pri tej vrsti razmnoževanje, kdo mora reševat situacijo, kje je point reševanja situacije in kaj pomeni zgodnja (preden se nesluteno namnožijo in preden izbruhnejo bolezni) s/k v koloniji, pa tudi, kakšno škodo in težave (tudi njim samim) naredi njihovo hranjenje nepoštimanih mačk. Pričakovat, da bodo ljudje kar sami od sebe vedeli vse in spremenili svoje desetletja dolge navade (mački so pač lepega dne prišli k hiši in tudi lepega dne izginjali, s čimer si niso belili glav), ni realno. Večina takih ne hodi na internet brat živalovarstvene problematike, informacije jih lahko dosežejo le na njihovih vratih. Če bi ljudje vedeli, da bodo imeli s tem, ko bodo fotrali tuje mačke, kup problemov, jih verjetno nekaj med njimi tega ne bi počelo, temveč bi prej ukrepali. Tako pa večina ne ve (ne vsi, vendar še vedno večina) in nihče jim ne gre povedat pravi čas. In, ja, se moram strinjati z občinami in z vursom, da čisto vse pač niso prostoživeče mačke, če jih nekaj mesecev gledamo, kako se nebrzdano množijo in jim pri tem z veliko mero pomagamo. Na drugi strani je pa še ta point, da vsi skačejo v luft, ko se reče, da se bo mačke odpeljalo in pripeljalo nazaj samo zdrave in te s/k. Takrat prepoznajo hranitelji vse te mačke kar naenkrat kot lastniške, ko protestirajo proti vsakršnim posegom vanje. Tudi on-line nasveti, kako z lastniškimi mačkami zgoljufat občine in zavetišča, ne pripomore k izboljševanju situacije.
Glede primera z vetom, ne vem, kaj ti naj napišem. Ti si to doživela, ti imaš vse možnosti, da vsaj spišeš prijavo, če ne drugam, pa na občino, kjer je ta pogodbeni veterinar. Jaz te možnosti nimam, ker me ni bilo tam. Pisanje tukaj ne bo preprečilo, da naslednjič izvede svojo namero.
Logiran
Jana
>>naš živalski svet<<
Jana
Jana Pahovnik
administrator
Spol:
Sporočil: 29.418
Sijejo zvezdice na nebu ...
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #401 :
torek, 10.07.2012 : 23:09:07 »
Tole je bilo včeraj, 9. 7. 2012, v Državnem zboru:
Izpis iz magnetograma seje DS:
*************************************
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Naslednje poslansko vprašanje bo postavil gospod Matevž Frangež, in sicer ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
Prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani gospod minister, naša humanost se ne meri samo po našem odnosu do soljudi, pač pa tudi v našem odnosu do okolja in živali. Prav slednje so predmet mojega današnjega poslanskega vprašanja.
Že pred časom, pred leti je bila slovenska javnost šokirana nad nekaterimi ekscesnimi primeri mučenja živali, kar je nekatere zanesenjake, prostovoljce spodbudilo k temu, da so začeli pripravljati zakon o zaščiti živali, ki naj bi zagotovil ustreznejši regulatorni okvir za ustrezno reakcijo družbe, za preprečevanje takšnih nečloveških in nehumanih ravnanj. Še posebej velja omeniti da je strokovno izhodišče za spremembe zakona predstavljala diplomska naloga ene od študent mariborske univerze, ki je kasneje v civilni iniciativi, ki so jo podprli mnoge znane Slovenke in Slovenci, med njimi pa je gotovo gonilna sila Jadranka Juras, tej civilni iniciativi uspelo zbrati preko 31 tisoč podpisov državljank in državljanov Slovenije v podporo takšni spremembi zakona, ki naj bolje zaščitijo živali, ki živijo tudi v naši družbi.
Danes lahko ugotovimo, da v medresorskem usklajevanju v pristojnosti vašega ministrstva poteka priprava nekega drugega zakona o zaščiti živali, pri tem pa naj bi šlo za manjše spremembe in vnos evropskih direktiv. Pri pregledu teh vprašanj pa jasno kaže, da se spreminja 41% zakona, kar po mojem trdnem prepričanju ne more biti manjša sprememba zakona. Ta zakon naj bi bil tudi v javni obravnavi. Vendar, že bežen pogled na spletno stran vašega ministrstva pokaže, da je javna obravnava očem zelo dobro skrita.
Gospod minister Bogovič, kot človek, kot župan, kot poslanec, ste veljali kot človek, ki si je vedno prizadeval za umirjen dialog, pogovor z različnimi, zato, da ste dosegali visoko stopnjo soglasja. Želim si, da ta svoj sloves, po katerem vas mnogi cenimo, upravičite tudi zdaj, kot minister. Zato vas pozivam, da k pripravi zakona o zaščiti živali, posebej pritegnete tudi civilno iniciativo, ki je ob svojem predlogu zakona zbrala 31 tisoč podpisov državljank in državljanov.
Odsek številka 25 (DAG) - 16.22
(Nadaljevanje) Vljudno vas prosim, gospod minister, da mi odgovorite tudi: V kakšni razi je zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo, in ali je po vašem mnenju mogoče uskladiti oba predloga zakonov ter ali se boste kot minister za to zavzeli? Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.
FRANC BOGOVIČ: Hvala za to vprašanje.
Lahko rečem, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali trenutno v fazi medresorskega usklajevanja in obravnavan na Službi Vlade za zakonodajo. V obdobju med 24. aprilom in 25. majem, se pravi, v predvidenem enomesečnem roku, je bil predlog omenjenega zakona v skladu s predpisanim postopkom objavljen na portalu e-demokracija. V tem času je bilo tudi možno dati predloge in komentarje. Veliko teh predlogov je bilo in se je tudi poskušalo čim več teh predlogov vključiti v zakon. Moram reči, da sem na začetku tega mandata prisostvoval tudi Svetu za varstvo živali, kjer je bila obravnava tega zakona in so bili vključeni na tem svetu - se opravičujem, zdaj sem pozabil priimek spoštovanega gospoda iz Maribora, ki vodi ta svet, in je skupaj z Veterinarsko upravo, ki koordinira postopek, bil cel krog drugih deležnikov in predstavnikov civilne družbe, ki so bili koordinirani in prav preko kolegice s Primorske tam zastopani, da so poskušali čim boljši kompromis tega zakona vnesti. Zato navedbe, da je bila zadeva pripravljena skrito očem, ne morem sprejeti in upam, da se bo tudi v nadaljevanju pokazalo, da je tako. Je pa predviden povsem normalen postopek, nobenega skrajšanega ali nujnega postopka, kot je ves čas tudi potekalo.
Cilji predlaganja tega zakona so, kot sem že dejal, uskladitev z evropsko zakonodajo na področju zaščite živali pred poskusi, boljši sistem registracije psov in preprečevanje ilegalne trgovine z mladiči psov in mačk, zaščita živali, ki so uporabljene na prireditvah in snemanjih, boljše definiranje dejavnosti društev, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, omogočiti financiranje izvajanja javne službe, ki skrbi za zapuščene živali in opravlja druge dejavnosti, zagotavljanje dobrobiti hišnih živali na občinski ravni. Tako zakon sledi tem načelom. Predlagane spremembe in dopolnitve temeljijo na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi, preprečevanje trpljenja živali, zagotavljanje ustrezne informiranosti deležnikov, optimiziranje pravnih dejanj, zmanjševanje administrativnih bremen, sankcioniranje kršitev.
Če strnem, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali je po običajnem postopku v pripravi osnutka in po usklajevanju znotraj ministrstev prišel v fazo medresorskega usklajevanja. Vsi prejšnji postopki, kot sem omenil, so bili opravljeni. Zainteresirana javnost je imela možnost in so bile tudi podane številne pripombe, tudi nevladnih organizacij, in pripravljavci so poskušali v čim večji meri te pripombe upoštevati. Med pripravljavci tega zakona so tudi ti ljudje sedeli za isto mizo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Branko Marinič. A, nisem vedel, da boste zahtevali dopolnitev, se opravičujem. Izvolite, gospod Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Nič hudega, gospod predsednik.
No, me veseli, da bo zakon predlagan v obravnavo po rednem postopku. To bi bistveno izboljšalo statistiko te Vlade. Upam pa, da bo dala Državnemu zboru priložnost, da mnoge izmed zelo relevantnih predlogov civilne iniciative, če jih Vlada v nadaljnjem postopku ne bo upoštevala, vključi s soglasjem Državnega zbora.
Gospod minister, slika o tem, ali je bil postopek javne obravnave Zakona o zaščiti živali, njegovih sprememb in dopolnitev, peljan korektno ali ne, je, se bojim, različen. Predvsem vas pozivam, da v nadaljnji fazi upoštevate stališča, mnenja in zelo relevantne predloge, ki naj pripeljejo do učinkovitejše zaščite živali, ki v vseh primerih veljajo za šibkejši člen, z ustreznim družbenim regulatornim okvirom, in da se osebno kot minister zavzamete za to, da pride do dodatnega usklajevanja
Odsek številka 26 - (PK) - 16.27
(nadaljevanje) s to civilno iniciativo.
Kot rečeno, ne gre samo za skupino državljank in državljanov z relevantnimi predlogi, gre za skupino državljank in državljanov, ki jo je pri njihovi ambiciji, da se nekaj v tej državi odločno spremeni pri preprečevanju mučenja in za zaščito živali podprlo več kot enaintrideset tisoč državljank in državljanov.
Zato velja to civilno iniciativo seveda obravnavati s posebno legitimnostjo. Minister, jaz vas prosim, da se zavzamete za dodatno usklajevanje, za ponovno proučitev njihovih predlogov, seveda še posebej tistih in bojim se da jih je kar nekaj, ki v dosedanjem teku stvari niso bili upoštevani. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister.
FRANC BOGOVIČ: Jaz sem že v uvodu dejal, da je od vsega začetka sem se vključil ko je bil to eden prvih sestankov na veterinarski upravi kjer smo skupaj s predstavniki tako / Nerazumljivo/ tudi pluralne skupine sem dobil to predstavitev v kakšni fazi zakona. Takrat smo se odločili, glede na to, da je ta postopek že dlje časa da obvezno normalni postopek naj skupaj proučijo še vse odprte dileme, odpre se javna razprava kakor je potrebna. Žal je v Sloveniji tudi če odpremo to javno razpravo včasih osiromašena v takšnem primeru kjer je takšna civilna iniciativa v ozadju zagotovo ne in sledi potem to prepotrebno usklajevanje in na nek način oblikovanje tega zakona. Ob tistih, izhodišča poglavitnih rešitvah ki sem jih prej omenil mogoče tukaj še nekatere dodatne, ki so tudi zajete v tem zakonu, to je prepoved klanja brez omamljenja, tudi za namene obrednega klanja, uvedba možnosti predpisovanja občinskih taks, namenjene financiranju dejavnosti, zaščito zapuščenih in hišnih živali, uvedba podrobnih dodatnih pogojev za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, dodelitev pristojnosti občinskim redarstvom za nadzor nad fizičnem varovanjem psov na javnih mestih in označevanje psov.
Gre za celo vrsto teh stvari, ki so se postavljate kot odprte stvari. Bom v temu delu, kot sem že dejal zakon in sedaj že v medresorskem usklajevanju bom tudi in tudi normalno v teh nadaljnjih postopkih bomo ves čas pozorni tudi na te pripombe na zakon, na pripombe, ki bodo podane še v temu parlamentarnemu postopku. V vsakem primeru pa je kot sem že dejal, ta običajen postopek v katerem je tudi prostor za izmenjavo mnenj, tudi v parlamentu dovolj široko in pa večkrat odprto. Upam, da bomo imeli srečno roko na koncu.
vir
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=mag&uid=F8D1C281A3E6D818C1257A3600444787
Logiran
Jana
>>naš živalski svet<<
moksa
rad prihajam sem
Spol:
Sporočil: 1.901
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #402 :
sreda, 11.07.2012 : 09:12:35 »
Citat: Jana , torek, 10.07.2012 : 18:00:09
Če bi ljudje vedeli, da bodo imeli s tem, ko bodo fotrali tuje mačke, kup problemov, jih verjetno nekaj med njimi tega ne bi počelo, temveč bi prej ukrepali.
Upam si z vso gotovostjo trditi, da to ne drži. Če bi ljudje vedeli, da bodo s futranjem tujih mačk imeli kup problemov, jih ne bi ne futrali, vendar tudi ne bi ukrepali, ne nič drugega. Kot v večini že obstoječih primerov ignoriranja, bi enostavno šli mimo, ukrepali pa zagotovo ne bi.
Osebno opažam na področju prostoživečk konkreten napredek v primerjavi s preteklostjo (govorim za okolje, v katerem živim) - kolonije so manjše, mačke so večinoma s/k, ozaveščenost ljudi je večja, prej reagirajo, prej pokličejo, prej pomagajo. Tudi zaradi futranja - konec koncev gre za prvi korak, s katerim se marsikdo mačjemu svetu sploh približa. S kreiranjem problemov ljudem zaradi futranja bodo kvečjemu prej dvignili roke od "problematike" in odprli pot tistim, ki bi radi s "problematiko" razčistili enkrat za vselej - karkoli in kakorkoli to že pomeni.
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
Spol:
Sporočil: 29.418
Sijejo zvezdice na nebu ...
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #403 :
sreda, 11.07.2012 : 10:54:17 »
Citat: moksa , sreda, 11.07.2012 : 09:12:35
Upam si z vso gotovostjo trditi, da to ne drži. Če bi ljudje vedeli, da bodo s futranjem tujih mačk imeli kup problemov, jih ne bi ne futrali, vendar tudi ne bi ukrepali, ne nič drugega. Kot v večini že obstoječih primerov ignoriranja, bi enostavno šli mimo, ukrepali pa zagotovo ne bi.
To ti praviš. Jaz pa pravim, da ne vedo in bi jim bilo treba povedat, pa bi ukrepali. Ne trdim, da v vseh primerih, temveč v večini primerov. Seveda pa jim je treba povedat vse, ne samo tega, da bodo občine in zavetišča delala sranje, odpeljala mačke, jih pobila, blabla ..., oz. da zavetišča na splošno samo pobijajo živali. Predvsem to, kaj čimprejšnje reševanje problema pomeni za mačke in zanje na nekoliko daljši rok, ne samo od danes na jutri.
Citat: moksa , sreda, 11.07.2012 : 09:12:35
Osebno opažam na področju prostoživečk konkreten napredek v primerjavi s preteklostjo (govorim za okolje, v katerem živim) - kolonije so manjše, mačke so večinoma s/k, ozaveščenost ljudi je večja, prej reagirajo, prej pokličejo, prej pomagajo.
Tako je vsepovsod tam, kjer so ljudem že razložili, kako je treba ukrepat. Slovenije pa je še mnogo več od nekaj mestnih središč ali nekaj posameznih predmestnih lokacij. Od kod pa naj bi sicer sploh bile težave, o katerih piše rava? Od tam, kjer so zadeve na svojih mestih, ljudje seznanjeni in mačje kolonije poštimane?
Citat: moksa , sreda, 11.07.2012 : 09:12:35
Tudi zaradi futranja - konec koncev gre za prvi korak, s katerim se marsikdo mačjemu svetu sploh približa. S kreiranjem problemov ljudem zaradi futranja bodo kvečjemu prej dvignili roke od "problematike" in odprli pot tistim, ki bi radi s "problematiko" razčistili enkrat za vselej - karkoli in kakorkoli to že pomeni.
Problemov ne kreirajo tisti, ki povedo, kako je treba in ki rešujejo situacijo, temveč jih kreirajo hranitelji nesteriliziranih in nekastriranih mačk. Večinoma zaradi nevednosti. Ja, jih pa kreirajo tudi tisti, ki pravijo, da je bolje ne klicat na občino, v zavetišče ali inšpekcijo, ker se itak nič ne zgodi, da bodo kvečjemu mačke pobili. Seveda so problemi tudi drugje, predvsem na občinah, kjer ni denarja. Ampak s tem, da se problemi vzdržujejo, ne pa rešujejo, ne bomo prišli nikamor. Sem na strani tistih, ki so se sposobni vsest in poiskat ustrezne rešitve, tudi s sklepanjem kompromisov. In sem na strani tistih, ki ne rečejo takoj, da bodo potem, ko se jim bo razložilo, kako je prav, hranitelji dvignili roke, kot tudi ne med tistimi, ki bi menili, da je tukaj še kdo, ki lahko s 'problematiko' počisti enkrat za vselej. Zato so zame take navedbe spodbujanje k poglabljanju problemov, ne pa k njihovemu reševanju.
Logiran
Jana
>>naš živalski svet<<
moksa
rad prihajam sem
Spol:
Sporočil: 1.901
Re: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali
«
Odgovor #404 :
sreda, 11.07.2012 : 11:07:21 »
Sem brez besed.
Logiran
Strani:
1
...
22
23
24
25
26
[
27
]
28
29
30
31
Gor
mojpes.net
|
aktualno
|
vroče teme
| Tema:
Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)
« nazaj
naprej »
Skoči na:
Izberi destinacijo:
-----------------------------
aktualno
-----------------------------
=> mojpesObvestila
=> puzzle ...
===> Foto natečaji
=====> foto "12"
=====> foto "živalski svet"
=====> foto "živali v rož'cah"
=====> foto "žival v gibanju"
=====> foto "nasmeh"
=====> foto "trikci"
=====> foto "zob za zob"
=====> foto "uživam življenje"
=====> foto "žival in človek"
=====> foto "pes in blato"
=====> foto "žival in voda"
=====> foto "pes/muc v gibanju"
=====> foto "pes in lakota"
=====> foto "pes v gibanju"
=====> foto "pasje sanje"
=====> foto "pasje poletje"
=====> foto "pes in sneg"
=====> foto "pes in voda"
=====> foto "pes in narava"
===> Literarni natečaji
=> vroče teme
===> Odgovorno skrbništvo ...
===> Potepuhi, napadalni psi, lovci in kmetje
-----------------------------
o psih
-----------------------------
=> nakup psa
===> Rodovniški ali nerodovniški?
=> pasme
===> FCI 1
===> FCI 2
===> FCI 3
===> FCI 4
===> FCI 5
===> FCI 6
===> FCI 7
===> FCI 8
===> FCI 9
===> FCI 10
===> Druge pasme
===> Mešanci
=> vzgoja
===> Vzgoja pasjega mladička
===> Lulanje na sto načinov
===> Težave z vedenjem
===> Napadalnost
===> Dva ali več psov
===> Učenje vaj, veščin in trikov
===> Socializacija in habitualizacija
===> Igre in zaposlitve
===> Značaj, čustva in strahovi
=> nega
===> Nega dlake
===> Nega zob, oči in ušes
===> Nega posamezne pasme
=> zdravje
===> Zajedalci, paraziti, nalezljive bolezni
===> Notranji organi
===> Glava
===> Okostje in muskulatura
===> Koža in dlaka
===> Samice in samci, legla
===> Rane
===> Nevrološke težave
=> prehrana
===> Posamezne sestavine v prehrani
=> oprema
=> šolanje
===> Reševanje
===> Otrok in pes
===> Psi terapevti in pomočniki
=> predpisi in dokumenti
===> Lastništvo psa
=> knjižni kotiček
===> Knjige o šolanju in vzgoji
===> Knjige o zdravju in prehrani
===> Knjige o pasmah
===> Knjige o reji in vzreji psov
===> Razna literatura, revije, koledarji
=> o psih - razno
===> Pes v družini in gospodinjstvu
===> Prevozi psov
-----------------------------
o mačkah
-----------------------------
=> zdravje mačk
=> nega mačk
=> o mačkah - razno
-----------------------------
Kajin kotiček
-----------------------------
=> zavetišče Horjul
===> Horjul - psi iščejo dom
===> Horjul - mačke iščejo dom
===> Horjulčki se javljajo iz novih domov
===> Licitacije, razprodaje, akcije - pomoč Zavetišču Horjul
=====> Božične licitacije
=====> Valentinove licitacije
=====> Tematske licitacije
=====> Razne akcije
=> srečne PASJE zgodbe
=> srečne MAČJE zgodbe
=> zaščita živali in razno
===> Društva za zaščito živali
===> Okoljevarstveni kotiček
===> Peticije
===> Akcije
-----------------------------
o prireditvah
-----------------------------
=> mojpes.net vabi na prireditve
===> Pretekle prireditve
=====> Evropska razstava psov, Celje 2010
=> svet razstav
===> Junior in senior handling
=> svet tekmovanj
-----------------------------
člani med seboj
-----------------------------
=> v spomin
-----------------------------
o mojpes.netu
-----------------------------
=> tehnika
===> mojpesKnjižnica